Socijala

29 berša BTR Nacional

Ko 13 Decembro 1992 berš avgo drom ko mediumsko eter ki Makedonia sine mukhlo signali taro TV BTR Nacional . Majanglal sar radio a palo odova em TV so sine la piri 24 saatengiri programa.

Odova sine em avgo romano mediumi ki lumia so sine la pli sastediveseskiri programa. Bešencar palo odova akava medium barilo ki pendžarutno TV kher pire programaja taro sa o profiloa- informacie, kultura, party, muzika em edukacia.

Ko odova periodo o TV BTR sine eštablirime sar legarutne TV mediumia an i them so sine dikhli but trujal so sine romani olate dikhen sine em aver nacionalitetoa.

Jekh decenia palo odova o TV BTR Nacional gelo jekh nivelo majupreder em sine avgo Romano medium ko Sat pire programaja.

Sa akale beršenge o TV BTR Nacional sine autori taro but tv paketia milja saatia šprograma taro TV, dokumentarno, filmsko taro sa o profiloa.

Avdi ve da o TV BTR mukhlja nakoslo trago ki publika em avdive da ola den pe godi ko odova periodo. Sar majrespektirime akale sukcesoske trujal o 10 bukjarne so sine ki TV em so nakhle o sasto periodi odothare oleste isi sar piedestalo a odova si o fundavotno em direktori e TV BTR Nacional o Zoran Dimov., so sar koincidencia si kaj o 13 Decembro si oleskoro da biando dive,
Odoleske Bahtalo biando dive Zoran Dimov em TV BTR – Nacional!

Palo teatarsko performansi „Zlostornikot“ ko Dom na ARM o režiseri Daniel Petrovski vakerela: „Jekhe rigatar sium garvasialo ko idžeratutno performansi, avere rigatar sium thaj hari bibahtalo“

Palo o teatarsko performanso „ Zlostornikot“ ki režija taro Daniel Petrovski ov dengja piri percepcia akale performansoske. Maškar o aver vakerela:

„ Erati avgo drom thaj bibahtake agorutno drom ko 2021 berš sine jekh romani teatarsko prestava. Ko Skopje. Jekhe rigatar sium  garvasialo ko eratutno peroformansko a aver rigatar sium bibahtalo- Garvasialo sium so resljam te kera prestava „Zlostornikot“ ki teatroskiri scena diferencija taro persi berš kote o performansi dengjam le ko avrutne šartia so reslem  tikne vakteske te kera performansi si korkoro amen kergjam te ova garvasiale. Aplauz olenge. Garvasialo sium so amari publika dengja amen suporto em dikhlja o performansi dži ko agor em but seriozno udžarel sine sako replika plus  soske sako olendar arakhlja pe sar liko ko akava performansi.

Ko ni jekh drom nane te vakerav kaj kergjam  but šužo performansi am aka vakerav kaj kergjem lačhi em kvalitetno prestava. Numa…

Bibahjtsalo sium taro aver bukja, a pučava man panda soske?? Dži kana amare akteria ka keren o probe ko naadekvatno thana (ksafičia, kafane, flipernice, škole em ma te vakerav ko droma). Okola so pendžaren o teatro džanen kaj probinel pe ko teatro ko adekvatno em realno thana kote ka ovel len o mizanscen kotešaj o akteria te den sa pester a o rećiseri te iilustririnel olengoro phiribe. Amen ki sala alem jekh dive anglal I premiera!!! Akaleske I popurani generacia ka vakerel “Amen da probina sine agjaar” Oja probinen sine agjaar ama em ništo na kergjen dži akana te ovel pošukarete šaj amen probina ko pošukar šartia.  Bibahtalo sium so akava da berš sine amen salde jekh prestava so sine kerdi ki scena. Manušalen., Romalen, them. Salde jekh romani teatarsko prestva ko 2021 BERŠ. NANE LI LADŽAVO NUMA ROJBASKE SI. Bibahtalo sium taro amare profesionalcia  em amatersko akteria so našti maškar špeste te haljoven pe kaj o teatro majanglal si bit, mangipa em arti a palo sa si komercia!!

Bibahtalo sium so den amen salde aplauz bizo te del suporto te faisalkera o problrmi so nane amaro romano nacionalno centro!!! Bibahtalo sium so dikhena I kultura sar naimportantno prioriteti ko Tumare agende em ko agor bibahtalo sium so na drabaren em dikhena amare muke, a palem asana amenge em vakeren kaj na siam importantno.

 

Reakcia tari inicijativa e džuvlengiri taro Šuto Orizari: “Dali o bijanipa ki Amari Them – o Romane džuvlja pukjinena pire dživdipaja?!?“

I asociacia inicijativa e niamenge  džuvlengiri taro Šuto Orizari sikavel piri sevdža aso agorutno akti so džanen I sasti javnost kana muli I 26 beršengiri romani džuvli ko bijanipa. Ko peridoi taro pandž masekoa ki akaja ginekologia šaj te notirinel pe dujto drom sar merel Romani džuvli ko bijanipa.

O Ministeriumi bašo sastipa ki vaktavin akcentirinel kaj ko raportia ko delektronsko baza Moj Termin kerel pe lafi bašo kontrolirimo khamnipe kerde salde jekh kontrolaja ko 30-to kurko taro khamnipa, kana avgo drom sine konstatirime kaj isi la problemia e pritisokoa.

Akala notacie ko raporti taro Ministeriumi sastipaske saste si kontra taro amare informacie. Aso amare informacie oj redovno kerel sine o kontrole taro khamnipa taro piro personalno ginekologi a na salde jekh kerdi kontrola numa efta kontrole dži ko 30 kurko taro khamnipa dži ko momenti taro bijanipa.

Akala aktia em kontra informacie dena napakjiv ko tretmani em o priem ko bijanipa ko SBGA Čair.

Akharaja o Ministeriumi sastipaske e Themakoro sastipaskoro inspektorati thaj  o aver institucie te keren detalno rodaripa ko akti e mule khamne romnjake ko SBGA Čair.

Ko jekh akaharaja o o Ministeriumi sastipaske te kerel edukacia barabutne e patronažno ofisia kobor si  importantno o antenatalno kontrole ko reproduktivno periodi.

Ko jekh akharaja e džuvlen em e Romnjen ničale te keren kontrole ko poersonalno ginekologi em te keren ginekološko kontrole.

I asociacia inicijativa e niamenge  džuvlengiri taro Šuto Orizari sikavel hor gajreti e familijake em o majpaše tari muli khamni romni.

I Asociacia taro advokatia Roma: I andi decizia taro Krisi si fakti kaj isi policiakoro brutaliteti

I policia sar kotor taro Ministeriumi andrune bukjenge thaj o policajci sar uniformirano represent kerel buti aso kanoni thaj anglutne zojrakerde kanonikane saktia” vakerel pe ki reakcia.

I Asociacia taro advokatia Roma kerel zorali reakcia em došperaveka o rodaripa taro Policiakoro sindikati tari Bitola te eliminirinen o ando kriseskoro akti ko Skopje kote aso primal olengoro koleha o G.P. tari Bitola si krisime jekh berš phanlipa.

„O ando kriseskoro aktia taro Kriso ko Skopje a upral I funda taro arakhle faktia so sine kerde saste jekh berš . I Asociacia taro advokatia Roma liparel kaj o butikeriba em kanonikani savala e policijakoro si te kerel protektiva ko dživdipa e dizutnege, te del arka thaj te respektirinel o fundavno tromalipa em niamia, a n ate kerel em te phagel o kanonia , thaj policiakoro brutaliteto.

I policia sar kotor taro Ministeriumi andrune bukjenge thaj o policajci sar uniformirano represent kerel buti aso kanoni thaj anglutne zojrakerde kanonikane saktia” vakerel pe ki reakcia.

Ko jekh o ZPR šubikerel I natolerantno retorika  em etnikano profoliriba taro nesave portalia so eksciplitno akcentirinen o etnikano preperutnipa taro o viktimi N.Jašarovski.

 Upral I funda taro etnokano preperutnipa. O ZPR saste akharel ko objektivno informiriba aso Etnikanoi kodeksi e žurnalistengotro bizo te motivirinel natolerantno retorika, dislkriminacia thaj maškaretnikane tenzie” vakerel pe ki vaktavin

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 295 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali