Socijala

Romani bijangja telal I phurt ko Prilep

Idžerati o šprilepčania resle informacia kaj džuvli bijangja telal I purt ki diz Prilešp, kote so dživdinela sine. Tari I leno late em olakere bebe ikavgje I ekupa taro mujaljagakiri jekhin a sine odothe em ekipa taro dosktoria thaj medicina. Prekal o dizutnre kerel pe lafi jekhe Romnjake so dživdinel saine telal I phurt thaj trujal so sine khamni oj dži ko anglal te bijanel sine kerel sine buti te šaj te ikavel peske hajbaske.

Sar mukhle akale Romnja o socialno ofisia korkori khamni telal i phurt em te dživdinel bizo kher odova si akana pučiba. Taro kabineti e dizjakoro šerutneskoro ztaro Prilep o Borče Jovčeski bašo mediumia vakergja kaj džanel akaleske.žTrujal ko pučibe dali ov em i diz Prilep ka del suporto akale Romnjake em e čhaveske, ov vsakerel kaj ko plani si te keren nesavo aktiviteti.

Ko pučiba si li šukar I daj em o tikno bebe ola vakergej kaj si šukare akanaske.

Jekh berš phanlipa e policajcoske so marela sine Romen ki Bitola

Pali kerdi inicijativna taro NGO sektori prekal FB si editirimi informacia kaj jekh policajco si notirime sar došalo em si krisime ko jekh berš phanlipa bašo kerdo došperavibaskoro akti “maltretiriba ko vakti kana si ki buti” . Ko socialno netvorko ko 24 septembro 2020 berš sine editirime video kote nekobor policajcia zorale marena nekobor Romen an I Bitola.

„Trujal politikano notacie em mangipa te kaljarel pe o butikeriba e aktuelno legaripaske , prekal akava akti o nacionalizmo iklilo sar fakti . Ko komentaria ko socialno netvorko sine but notacie sar natolerantno retorika mujal o Roma a sar reakcia o Roma da bičhavena sine natolerantno retorika  odole komentarenge.

O romane politikane reprezentoa sar angleder sar ajana da na dengje kritika akkale akteske em te rodel pe nekastar džovaplipa.Ромските политички претставници, исто како во минатото, и денес никаде ги нема да го осудат насилството и да бараат одговорност. I policia valjani te čhinavečl terori a an te producirinel . Akava akti taro policiakoro brutaliteto ki Bitola valjani sine te ovel finalno agor za ma te kerel pe palem asavko akti.

 

O treneri taro Tajson Fjuri vakerel kaj o avutno meči e Dilijan Vajtea ka ovel angleder leskoro penzioniribe

O treneri taro o šampioni Tajson Fjuri Šugar Hil Stjuard falingja e Vajt thaj insistirinela kaj ov treble e Fjurija sar “Romano king” te ovel le avutno boks meči ko avutno periodi.

O treneri taro o šampioni Tajson Fjuri Šugar Hil sar “Romano king” te ovel le boks meči  sar britansko atrakcia ki phari kategoria.

O Fjuri momentalno si ki pauza kana agorkergja plo maripe ko trin krune em agorutni e Deontej Vajlder so margja le ko Las vegas.

O Vajt udžarela kote WBC te anel I decizia sar avutno predizvikuvači ki sasti konvencia em konkurencia.

Ama o Stjuart insistiringja kaj baš o Vajt valjani te marel pe mujal o Tajson Fjuri em isi o šajdipa akava pari te boksujnen ko avutno periodi, O Stjuard vakergja bašo o World Boxing News: „Ajde te kera odova!O Dilijan Vajt si veteran . Ov si odoothje, Kerel sine but but lungo vakti,

 

Link https://www.mirror.co.uk/sport/boxing/tyson-fury-dillian-whyte-fight-25428725

Mesažo taro 5 Novembro tari rajoni Audri Azulaj, generaleno direktori ko UNESKO, sebepi lumakoro dive e Romane čhibjake

Salde I čhib kerel protektivsa tari daravinbizo anava. Salde I čhib si meditacia. Odola lafia taro akana mulo Toni Morison, vakeren pe sar jekh čhib kaj našti te anel pe ko lafia so ikerena jail si importantno ekvivalentno ki jekh čhib tari aver. Odova džanlipa ki lumia simbolikano universumi si ikerel džanlipa, storie, culture, identiteto em forme dsikhibaske, dživdipa thaj I hoš , historia tari I migracia, Oleskere 17 dijalektia oleskere 33,000 lafia ikeren oleskere diferentno baro numero presie so si formirime oleskere darhie ko hindi thaj Sanskrit dopherena pe e perissko, ermensko thaj grčko čhibkjaja. Akaja drevno čhib barvali e konektirime historijaja akana si telal I daravin kaj šaj te našavgjovel. Barabutne e čhibjaja daravtune si em o identiteti I kultura em o barvalipa džanlipa. E lumakioro dive e romane čhibjakesi šajdipa te notirinel pe oleskoro baravalipa oleskiri unikatno natura te ovel majlačheste havdi em protektirime efikasno.Akava konektirinel oleskiri edukacia majbut ko romane čhave so si len piri dajakiri čhib so čhib praktikujnela pe ko sakodiveseskiri komunikacia rodela ambicioyno politike ko maripa mujačl sa o forme tari diskriminacia em suporto e romenge olengere niamia, socijalno inkluzia em buvljaripa. Mesažo taro 5 Novembro tari rajoni Audri Azulaj, generaleno direktori ko UNESKO, sebepi lumakoro dive e Romane čhibjake

 

Link: https://en.unesco.org/commemorations/romanilanguageday

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 24 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali