Socijala

I Regulatorna komisia baši energetika: Nane te skupojnel i struja, ka subvencionirinen pe o čorole

Lerel pe lafi teleperavde kategoria manušenge okola so lena socialno. Akaja obligacia pemal o EVN si regulirimi em saste si definirimi kaj akaja kategoria klientia ko vakti tarti akaja takjaribaskiri sezona decembro, januar em fevruar na troman te čhinaven I struja. Odova si kaj ni jekh asavko socialco so si notirime taro Govermenti te ovel čhinavdo tari struja.
Odova so kerel I RKE e kaj ka bičhava em lil dži ko ministeriumi baši ekonomia te bajraren o profile taro kategoria čorole manupa vakergja o Marko Bislimovski president tari Regulativno komisisa baši energetika.
Trujal so okola so lena socialno amen ka notirina em avere kategoria manuša so na len socialno ama si čorole so našti pukjinen piri smetka strujake em te del pe lenge da ginasisiko suporto tari I them. Ko aver kurko akala kategorie manuša ka oven konkretizirime em ka ovel o mediumia informirime akale da akteske vakerel o Bislimovski em dopherela kaj ko akava moment inane nisavo rodaripa te skupojnel I struja, a te sine da ando asavko rodaripa akanaske ka oven irame em nane te akceptirinen le.

Dikhiba e ministerkaja baši kultura i Irena Stefoska e deputatea ko Parlamenti i Ljatifa Šikovska em o presidento taro RBICM o Zoran Dimov

Sar kotor taro kerdo zori ko vazdiba e kulturakere moldipa em identiteto ki Romani jekhin ki Makedonia ko bukjarno dikhiba e Ministerkaja baši Kultura i Irena Stefoska sine o deputati i Ljatifa Šikovska em o presidento taro RBICM o Zoran Dimov.
Ko vakti taro mitingo tari rig e Šikovska em Dimov sine notirime em prezentirime kotor taro momentalno situacie ki kultura ki Romani Jekhin ki them. Ola vakeren kaj odoja situacia akanaske nane ko čačutno nivelo em trubul te kerel pe ko jekh majučo nivelo Tari ministerka sine vakerdo em dedo motivi te len pe konkretno akcie em zori te kreirinen pe strategie, planoa em akcie so si konektirime kulturahja , tradicijaja em e čhibjaja.
Ko jekh taro kerde akcie si em institucionalno akcepcia e romane jekhibaske ko institucie e kulturakere ki them. Odova havel pe kaj trubul te angažirinen pe te šaj te khuvel ki buti ko ministeriumi kulturake jekh Rom – ni em ki buti te khuven pobuter Roma ko kulturakere institucie em centroa ko diferentno dizja an i them kaj so funkcionirinen telal i ambrela tari kutltura.
Ko jekeh si potencirime em kaj trubul majkvalitetno mediumsko prezentacuia ko odola aktivitetoa thaj te kerel pe restart e programsko aktiviteteske ko mediumsko sektori prekal i romani redkacia „Bijandipa“ ki nacionalno ,mediumsko institucia sar so si o MRTV . Odova ka kerel le o deputati i Šikovska so ka del propozalo te dikhečl pe odova momenti ko Makedonikano parlamento.
Te šaj te šunen pe sa o riga so si involvirime ko kultura, tradicia em i čhib em te den pe propozaloa, konceptoa, idee em programe so si paše e kulturake, tradiciake em e čhibjake so palo odova ka implementirinen pe sar jekh kompletno Operativno akciono plani e kulturake ko avutne duj berša i Šikovska dela inicijativa em akahrel savoren sar asociacie, institucie, organizacie em khuedipa tari i Kultura ko Video mitingo ko 15 decembro akava berp. Sa o idee so ka aven ko akava video mitingo ka kerel pe palo odova sar jekh baro akciono plano e romane kulturale 2021-2022 em ka ovel dendo dži ki ministerka e Kulturake.
Odoja inicijativa so kerel pe šaj o sa zainteresirimime riga te prijavinen pe ko koordinatori akale Inicijativake o Presidento taro RBICM o Zoran Dimov ko e mail - Această adresă de email este protejată contra spambots. Trebuie să activați JavaScript pentru a o vedea.. Majpalune dataja dži ko 14 Decembro 2020 – Palokurko dži ko 16 o časo.

O popularno slovensko muzičari Manjefiko vakerela: E giljaja „Pukni Zoro“ o Roma ko kafane pherdile lovencar, akahren man te častinen man“

O Robert Pešut , popendžardo sar Manjefiko, kreatri si e muzikake ko filmia „Montevideo“ em o seriali „Senke nad Balkanom“ em autori e hiteske „Pukni zoro“.
Ko pučiba dali palem ka ovel le barabutni buti e Dragan Bjelogrličea ko trinto sezona taro serijali „Senke nad Balkanom“ ov vakerela: „Džabe me te karav planoa, o pučipa si dali ov mangela mancar te kerel buti. Ov planirinela em mange da. Ov na pučela dali ka kerav buti, numa samo ka vakerel kaj mora te kerav buti, em te vakergja ov kaj ka kerav buti me ka kerav ki trinto sezona akale serialeske.
Ko jekh disave nastandardno aktea vakerel kaj oleskiri gili „Pukni zoro“ si „majskupo“ gili ko kafane. Odoleske o Manjefiko vakerel : „ Mire amala Roma tari Srbia but drom telefonski akharena man em vakerena „Phrala lelem bare love , svaka čast“ Isi tut amendar hajbe em pijbe te častinatut em peko baloro“Ola kana vakeren kaj si agjaarm tegani čače si agjaar. Nane ola džabe te zvoninen mange te na sine agjaar“
Ov vakerel kaj o autorsko niamia na interesirinen ole em na dikhel but ko odova soske mrzinelal le te džal ko adalatia sar svedoko em odoleske ni zamarinel pe odole momentia.

 

O manušikane hakoa ka oven ko fokusi e politikenge te šaj rehabilitirinel pe tari I kriza

Akaleberšeskere notacijake taro Dive e manušikane niamenge , o Unime nacie alusargje I tema”Recover Better – Stand Up for Human Rights”, dejbaja o manušikane hakoa ko centro e lačhe rehabilitaciake tari I pandemija e COVID-19.
Em amende da em sar ko avera thema ki lumia I pandemia frdingja ko gro plano o sistemsko anomalie em problemoa ko thema so kergje te bajrol o najkehipoa em I diskriminacia upral diferentno funde.
Keribaja sakodiveskerskere kontaktoa e manušencar so sine len phagiba e manupikane hsakoenge em o kerdo ničalo monitoring ko situacie ko pobuter regionia o koklzne propozalo so trubul te oven si:
I diskriminacia upral diferentno funde si o darhi e buteder problemonge, Trubul te kreirinel pe efikasbno em profesionlno ofisoa so ka keren maripa mujal o naegaliteto ko sasoitnipa, seriozno sistemsko tramnpencar te šaj čače implementirinel pe e akteske jekh a jekh ko sa o sasoitne sfere;
O nevo kanoni bukjarne thanenge valjani te reflektirinel o čačutne zaruripa e manušpesklere so kergja lenm I kriza em taro leskcie so iklile tari akaja krita te lačharen pe čače o manušikane niamia;
O džuvlja si buteder akceptirime akale krizaja tari I pandemia, Okola so anen decizie na tromana te ignororinen o jekh a jekhipa maškar murša em džuvlja.
Trubul implementacia e politikenge ko progresi jekh a jekh savoren so ka adresirinen spcifikani situacia kote so arakhljoven o džuvlja bukjarne em ka kerel sako vakti sasotno em bukjarno sistemo te kerel protektiba sa e bukljarnenge bizi diferencia olengere statuteske (si formalno jali naformalno butikeriba)
Trubul sasti akcepcia em politika te keren protektiva ko majčorole kategoria dizutne te šaj ikljona taro odova socialno riziko.
Akcepcia e neve kanoneske te čhinavel pee m te del pe protektiba taro etrori upral o džuvlja em familiarno terori trubul te keren pe hor reforme ko aktia so kerena o institucie .
Sankcioniriba tari bilačhi retorika em diskriminacia so kerel hulavipa maškar o amnupa em kerel presia ko teleperaviba o principia taro solidariteto em humaniteto.
Konektiriba preventivno edukaciakoro mehanizmo e ternenge te nakhaven o stereotipoa.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 72 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali