Muzika

Esma bend thaj o orkestar Brakjata Nune kergje čačutno spektakli ko akaleberšeskoro EXIT festivali ko Novi Sad

Pali akaharin taro organizatoria o Esmas Bend  sine len koncerti ko EXIT em agjaar lošakergje sa e publika em fania tari legendarna Esma.

Sine rat lipardi e Esmake,  giljaven pe sine em  bašavena pe sine sa o majbare hitia taro Esma so nikana na čhinavdile te šunen pe. Sar jekhutnno džuvljano vokali so sine educirimi tari Esma sine i Eleonora Mustafova em giljavgja perfektno, a sine uravde ko šalvare tari Esma si olake dengja olen. O orkestar Brakja Nune  em o bendi kergje saste remek delo ko bašavipa em o neve aranžmana taro “ Zošto si me majko rodila”, “Romano horo”, “ Mangava tut”, “Čhae Šukarie” em but aver hitia so i publika gljaven len sine lencar.

Akava koncerti sine panda majbaro motiv o šefi e bendeskoro o Simeon Atanasob  te kerel panda buti ki pravda te ovel promovirimi em te pherel o amaneti dendo tari Esma thaj Stevo Teodosievski.

Bajka bašo thagar e romane muzikake

O lil „Pitao sam malog puža“ (lil liparde bašo Šaban Bajramović) taro sociologo em romologo profesori D-r Dragoljub. B. Gjorgjević taro Niš sine presentirime anglal duj berša.

O autori e lileskoro kergja zori sociološko te definirinel o fenomeni taro Šaban Bajramović ki orginalno forma . ikavde orginalno lafjora so si kerde sar arhaizmo em lokalizmo . Amen taro dur vaktia notiringjem kaj amaro niško manuš si vašarlia, kafančerosi, golootočniko, barbutaši, džvljomanglutno, gjiuzlukčija, kukuleleko em filmadžija.

Šaban Bajramović ko jekh sine etiketirime sar nagarazlia, domačini, so dela arka, srpsko Rom em patriotiu, ama na sine odova so mangel but o love, cicija em nikana na sine romano žigolo, akcentirinela o Gjorgjević.

O autori vakerel kaj “Pitao sam malog puža” motivirngja te hramosarel sebepi o kerdo esei taro britanisakoro kolumnisti o Gart Kartrajt anavkerdo sar “Šaban Bajramović - trošadžia divdipaske”

I jazia taro Barjarmović sine te kerel khanči peske, amenge em savorenge em e muzikake. Ov sine majbut respektirime avrial tari them nego so sine akate.
O Šabani mora sine sar so vakerel o Gjorgjević sar čhavo te kerel buti mareske, em te ovel amaldžia em moleri.

- Oleskoro sine ko vakti sar askeri te dezertirinel, te džal ko Goli Otok e Alija Izetbegovičea te phagel bara, te sikljol te giljavel em te bašavel ko nontrabasi, oleskoro sine te giljavel le “Phanlo sium” em te ovel ko 12-to than ki internacionalno muzikakiri lista ko 1965 berš.

Te kerel 700 gilja te ovel sakote ki lumia salde na ki Australia, te ovel ki lista internacionalno muzika ko magazini „Time“ em te ovel notirime sar „Thagar romane muzikake“ akcentiringja o Gjorgjević.

Džambo Agušev kergja muzika e neve filmeske taro režiseri e oskarovecske „Parazit“

O romano muzičari  Džambo Agušev lelja than ko keriba muzika e filemske „Okja“ taro Bong Džun Ho , režiseri efilmeske „Parazit“ so akava berš ulo avgo stransko filmi so reslja štar Oskaria, maškar so em o Okari bašo majšukar filmi „Parazit so viktoriringja anglal o makedonsko dokumentarno filmi „Medena Zemja“ki kategoria internacionalno filmia em reslja i statuetka bašo orginalno scenaria em baši režija.

 

Ko filmi “Okja” šaj te šunel pe I muzika tari truba taro Agušev so ko socialno netvorko ov hramosargja: “ I hoš te ove kotor taro o filmi so si avri tari them si napakjajbaske em suno sakone muzičareske. O filmi sine presentirime ko Kan – Francia em I publika sine but čali dikhindo o resle aplausia.

 

Odova si garvasialipa mange em mire orkestareske “ Džambo Aguševi” , em e Makedoniake so kergjem lake presentacia ko majučo nivelo- Pakjava kaj I them ka del pe godi ki amende , em te bičhavel jekh šukrikerin amenge”.

 

Link: https://www.vecer.press/%D1%82%D1%80%D1%83%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%BD%D0%B0-%D0%B0%D0%B3%D1%83%D1%

Marijana Demireva – klasično muzikaja dži ko majlačho dživdipa

I Bigarsko diz Sliven isi jekh taro majbare romane getoa ki Evropa. Odori o romane čhija ko 12 -13 berša mukhen i edukacia em mukhen pe ko riziko tikneberšengere prandidnenge.

 

Numa o Nikola Demirev taro Sloven angja decizia pire čhijake i Marijana te chidel la taro odoja jazia em te buvljarel olakere horizontoa.

 

I Marijana startujngja te sikljol em te džal ki muzičko škola- sektor violončelo ki škola taro Gjorgji Kalajdžiev, učo artisto em korkoro nekana dživdinel sine ko geto.

 

Ov avdive si baro em pendžardo violinisto so educirinel klasično muzika nekobor romane čhavenge. Sa akava si finansirime tari Germania a o romane čhave ikergje em piro koncertia anglal i publika, ki bari sala „Bugaria“ ki Sofia.

 

„Ko educiriba e muzikake amare  čhave na sikljoven salde te bašaven numa resen em kulturasyo dela len suporto te eliminirinen o romano mentaliteto em i tradicia“

 

E muzikaja akala čhave tromalkergje pe tari i phari jazia . tikneberšengere prandina.

Akava na reslja te kerel dži akana ni jekh institucia „ vakerel o Nikola Demirev so sebepi piro hendikep (kororo) reslja pire čhaja te ikavel ola taro geto em te del la normalno dživdipa.

 

Angleder o komšie asana sine lenge soske si fakti kaj olengiri čhaj bašavela sine , sebepi so gindinen sine kaj salde murša šaj bašavena. Ama avdive si garvasiale e terne čhijake so bašavela klasično muzika.

 

Youtube: https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=TC-VEmnITxc&feature=emb_logo

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 219 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali