Antigypsyism

O Hitler te viktoririnel sine, agjaar ka ovel sine i šerutni nacistikani diz an i lumia

O proekti startujngja taro 1937 berš . Sine kerdi bari makera, a saste kotora taro Berlin sine chidime, a ko jekh vakti sine planirime o holokausti. O Hitler i vizia pire nacistikane distopia dengja anav "Welthauptstadt Germania" thaj trubul sine an i teoria te ovel finiširime an o 1950 berš.

O Šper inspresioniringja e Hitlere pire bukjaja an o Nirnberg kote mangutne reinterpetiringja i klasično arhitektura an o masivno than but nacistikane objektia formirime te daravkeren thaj te bajraren o takati.

I idea taro Šper thaj o Hitler sine te len sa o monumentalno barebine , bulevaria jali skulpture so i Europa sine la thaj te keren kopie , numa nekobor droma majbare olendar. Pobuter taro odola skulptire thaj objektia ka oven sine locirime truja 7 kilometria lungo bulevari so ka ilustririnel o baripa thaj o takati e nacistikane Germaniake.

Ko utar bi ovela i Triumfalno Prota sar okoja an o Parizi, numa šov droma majbari. Ko purab e bulevareske ka ovel phravdi livada thaj baro parko kote so ka ikeren pe o parade.

Link: https://tocka.com.mk/vesti/289516/ako-pobedel-hitler-vaka-bi-izgledal-glavniot-nacisticki-grad-na-svetot

https://www.youtube.com/watch?time_continue=960&v=dOXmrVR00RI

E Romenge, viktimia tari toksikacia, trubul te pukjinel pe lenge lovengiri kompenzacia

O specialno reporteri taro UN bašo kotksično materie, Baškut Tunčak, vakergja kaj e Kosovakere Roma sine čhivde an i toksikacia taro plumbumi - olovo, ko vakti kana dživdinen sine an o kampia taro UN bašo migrantoa , so sine an o pašiba e rudarsko kompleksoske Trepča an i Mitrovica thaj trubul te pukjinel pe lenge lovengiri kompenzacia.

„Paše 1000 Roma, Aškalie thaj Egipkjania , maškar 1999 thaj 2013 berš sine thanjarde an o kampoa tamikerde an i teritoria kote so džanel pe sine kaj si kontaminirime plumbumea - olovea.

Jekvaš olendar sine čhave majtikne taro 14 berša" vakerel pe an i vaktabin taro Tunčak, havljarde palo mitingo e romane familiencar so sine viktimia an i toksikacia taro plumbum - olovo.

E konsiliarno ofiso manušikane niamenge an o UN , an o 2016 berš zojarakjergja kaj akaja organizacia si džovaplime akale viktimenge thaj dengja propozalo dji ko UN te pukjinel lenge lovengiri kompenzacia.
Numa o UN na mangena te len i akcepcia kaj si ola džovaplime thaj na mangen te pukjinen lovengiri kompenzacia e viktimenge tari toksikacia.

Ko than odoleske ola angje decizia te keren fondi bašo finasisirba sar "proekt asistencia" prekal i romani jekhin te ove suportime saste. Dji akana akava fondi na lelja nisave love.

Link: https://prizma.mk/na-romite-zhrtvi-na-truene-treba-da-im-se-isplati-otshteta/

 

Sa majbari natolerancia mujal o Roma thaj Sinti: I natolerancia mujal olende si bajrardi bašo 54 procentia

O numero taro anti romani natolerancia si bajrardo. Majbaro numero olendar si kerdo tari rig e nacistikane partie, numa o Ministeriumo andrune bukjengje tromarel i sasti situacia.

Persi berš akala aktia barile bašo majbaro procento paše taro 54 procentia aso i paralela taro 2017 berš.

Akkava resultirinela sar antvorto taro Nacionalno ministeriumi bašo andrune bukja palo kerdo rodaripa taro levičarsko frakcie.

Aso odova an i nacionalno statistikae politikane motivirime kriminaloske, 63 aktia ka oven dende telal sekcia " Antiromani hoš" bašo 2018 berš.
O anglutno berš sine 41 akti. I natolerancia thaj o kerde aktia mujal o Roma thaj o Sinti si notirime hulavde thaj an o 2017 berš.

Saste odola atakia o Ministeriumi bašo andrune bukja taro aspekti "advokatura". Pandž aktia našti klar te oven notirime.

Taro 36 šubikerde , 32 preperena e nacionalistikane ekstremističko grupacie . Hari pobuter taro jekvaš o aktia si notirime persi berš thaj preperen ko akti baši motivacia.

Maškar odola akti isi thaj šov ratvarde. Upreder prosek aktia sine kerde an o Berlin thaj odova si 12 aktia.


Link: http://www.taz.de/Mehr-Hasstaten-gegen-Sinti-und-Roma/!5580625/

 

Protestoa an o Zagreb sebepi aviba e Romenge

O dizutne tari zagrebsko mahala Petruševac iklile pe droma an o protestoa. Ola sikavgje piro revolto sebepi soske ka aven 30 Romane familie taro mahale Novi Jelkovac thaj Plinarsko mahala ko apartmania kerde paše olende an i diz Zagreb so kingja akala aprtamnia e Romenge.

O protestantoa legaren sine transparentoa kote hramosarela sine " Len len tumenge" "Kume šarin hari , a na salde an o Petruševac", " Ma keren geto an i amari mahala" thaj "Gradonačalnik amen na siem tumari diz, tumen sien salde momentalno gardonačalniko"

O Romane familie si taro Novi Jelkovac thaj Plinsko mahala ka trubul akana ko sig vakti te akomodirinen pe an o neve buteder kerde apartmania ki mahala Petruševac , havljaren o mediumia tari Kroacia.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali