Antigypsyism

Hrvatska: O Roma majodoriga arakhen pe bare problemencar

O ofsio manušikane niamenge havljargja o raporto e situaciake e manušikane niamencar an i Hrvatska bašo 2019 berš.

Ov si artiklirime taro kerde sasteberšeskere monitoring thaj kerde intervjua thaj ankete so lele than 50 NGO . O raportia den percepcia ko problemia , ambicie thaj propozalia ki protektiva manušikane niamenge so notiringje pe ko 2018 berš.

O ustavi ki Hrvatska thaj o kanoni diskriminaciake keren protektiva ko minjoritetia tari diskriminacia. Aso i gind taro regionalno ofisia taro Ombdusmano e etnikane minjoritetonge majbari forma tari diskriminacia si kerdi premal o Roma thaj o Srblie ki R. Hrvatska.

“I segregacia e Romengiri ki edukacia sako drom sine akceptirime em si seriozno problemi ko kotora tari Hrvatska kaj isi baro numero Roma " notirime si ko raporto.

Paše 20% taro dizutne dživdinen čorolikane . I diferencia maškar urbano thaj rurarno regionia majbut si alceptirime ko marginalizirime grupe.

Trujal o operativno programo taro romano nacionalno minjoriteto thaj i kamli revizia thaj palo nakhle trin berša o nado akcisko programo panda nane ando ni Nacional strategia si si revidirime " vakerdo si o raporto.

1-to em 2-to Avgust Lipar ustavalkeriba e Romane holokausteske ko Aušvic

Sebepi o Dive taro Romano Holokausto ka ikerel pe internacionalno konferencia odolea so ka liparen pe o momentoa e Romenge an o arto thaj kultura- forme thaj resursia olakere arakhibaske thaj presentiriba - sar mariba mujal anticiganizmi.

I konferencia ka ikerel pe ko 1 Avgust ko Krakow- Polska thaj organizirime si taro Centralno Konislo taro germaniakere Sinti thaj Roma , Dokumentacia thaj kulturakoro centro e germansko Sinti thaj Roma , Europakoro romano instituto bašo arti thaj kultura thaj i Internacionalno netvorko taro terne Roma.

Ko 2 Avgusto o nekanutno nacistikano konc logori Aušvic o Centralno Konsilo e germansko Sinti thaj Roma, i Unia e Romengiri tari Polska thaj o muyeo Aušvic ka ikeren beršeskiri komemorativno ceremonia ko dive kana notirinel pe o Romano Holokausto.

Akava berš si 75 berša thaj than ka len o Roma so sine dživde an o odova periodi, okola so odova dikhle, olemgiri paše familia, respresentoa taro Govermentoa ki lumia em delegacie taro pobuter internacionalno organizacie..

Ki rakj ko 2 Avgusto thaj javinakere časora ko 3 Avgusto 1944 berš o nacistia mudargje 2 898 Sintia thaj Roma ko gasno komore ko konc eliminaciono logoro Aušvic - Birkenau.

Ko jekh sine mudarde but Roma ko aver konc logoroa sar so si Čelno, Treblinka, Majdanek, Sobibor thaj Bežzec.

I Roma so snie viktimia thaj likvidirime, but si phareste te gejnen pe , a palo odova parume ko masovno - grupno limoria ki veš. O Roma tari sasti Europa notirinen o 2 Avgust sar dive taro Romano Holokasuto.

Akava dive oficialno sine akceptirime ko Europakoro parlamento ko 2015 berš sar " Europakoro dive taro Romano Holokausto".
Si notacia kote paše 500.000 Roma thaj Sintia sine mudarde ko odova vakti ki okupirimi Europa.

I Republika Hrvatska trubul te pukjinel kompenzacia e familienge so sine mudarde taro teganutni NDH

Europakere nacie isi len diferentno historikane naracie , si len diferentno adetia thaj kultura thaj diferentno akcepcia ki diskriminacia . Numa isi khanig so kerel em unipa: ko sa europakere thema si majdiskriminirimi etnikani jekhin si o Roma.

I tragično thaj bibahtali historia e romane jekhinake ki Europa kulmirinela ko vakti e Dujto Lumiakoro Maripa kote so ko kotora ko kontinenti si ki učharin taro pendžardo nacistikano genocidi upral o Jaudie em implementiringja pe temelno etnikano užariba e Romen thaj Sinti populacia.

O šajdipa te eliminirinel pe akale populacia istemalkergja em i Hrvatska em kotor olendar o ustašia ko agor 1942 berš ko Jasenovac , a ko aver thana sine likvidirime paše sa o Roma so so dživdinen sine ki teganutni teritoria ko NDH.
O genocidi upral o Roma deceniencar sine traime em ko agorutno berša avera šaj sine te šunen ki Hrvatska pobuter bašo akava bibahtalipa.

Ko akača napia te šaj te keren ma te bistrel pe i tragedia taro hrvatsko Roma. so akana sig sine editirime taro Instituti sasoitne nauke , Ivo Pilar thaj e germaniakiri fondacia Erinnerung, Verantwortung und Zukunft - EVZ editiringje o lil “O roma ko Dujto Lumiakoro Maripa ko NDH 1941.– 1945.”, si inicirime sar pripračniko bašo profesoria. O lil sine promovirime akaleberšeskere Cliofest , i majimportantno hrvatsko manifestacia ki populaziracia ko historikane faktia so ikergja pe ko Zagreb.

Trubul te diskutirinel pe bašo baro nivelo atako mujal o Roma ki Europa

I romani jekhin si, majbaro em majterorizirimo minjoriteto ki Europa. Resibaja ko oleneger parapapoa - nomadia taro utarali indiakoro kontinento ko mašakarutno šelberšipa, o roma sine intenzivirime ko periodia ki diskriminacia , zore emigiriribaja ko 16 veko dži ko nacistikano genocido taro Dujto Lumiakoro mariba.

Ki sasti europa o anticiganizmi (anti romano) hoš ikergja pe ko baro procento sa dži kop avdisutno dive.
Sar bajrola sine o terori thaj natolerancia thaj atakia upral 10-12 milionia Romako kontinenti, si panda majvitalno te kerel pe putarde lafi akale problemoske.

O nacionalistoa resen ko intenziteti ko paščim si akana ki progresia upral o romano populacia.
Tari Francia dži ki Ungaria i romani jekhin em o kampoa sine eliminirime.

Salde o persi masek o Konsilo Europakoro ikergja konferencia ki odesa kote so o šefoa e themakere tari ukrainsko , moldavsko thaj slovakiakere policiake kergje diskusia ki forma tari eliminacia o atakia upral o Roma.
I italia notirinela intenzivno koncetracia o atakia mujal o Roma ko agorutno periodo kergja i neofašistikani koalicia thaj o lokalno dizutne ko romane mahale.

Link: https://www.independent.co.uk/voices/roma-antiziganist-romani-discrimination-italy-matteo-salvini-ukraine-a9024196.html?amp=1

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 165 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali