Antigypsyism

Ko rusko regioni Penza - Bari jag ko romano gav ko pašipa taro Čemodanovka

Ko gav Lopatki  ko pašipa taro Čemodanovka (regioni Penza) sine bari jagakiri stihia kote dživdinena o Roma. Akaja informacia sine editirime prekal socialno netvorko so informirinen sine e situaciake.

Liparibaske si kaj anglutne sine masovno fizičko konflikto maškar o lokalno gadže thaj o Roma taro odova gav, kote ko vakti taro odova verbalno thaj fizičko konflikto mulo thaj jekh manuš.

Prema o ЕМERCOM,i bari jag uli idžerati ko  21:46 prekal moskovsko vakti. Nekobor dživdipaskere khera thaj objektoa saste thabile. "Akanaske nane informacie kaj isi viktimia" vakerel o Ministeriumi.

O socialno netvorko vakeren kaj akava konflikto majpakjavutne si šerutno motivi akale jagale stihiake. O guvernero e regioneske thaj o šefi taro IC Alexandar Bastrikin informiringje kaj ola interveniringje ko vakti e konfliktoske maškar o lokalno gadže thaj o Roma.

Ko jekh angluten o dizutne taro Čemodanovka blokiringje o drom palo masovno maripa. E romengere representoa vakergje kaj o lokalno dizutne kergje akava konflikto.

 

Link: https://en.crimerussia.com/gromkie-dela/gypsy-village-near-chemodanovka-catches-fire/

Video:

O jeria tari 13 berđengiri Džesika tari Bitola rodena džovaplipa bašo olakoro meriba

I 13-beršengiri Džesika Memiševska so taslili ko bazeni Dovedžik ki Bitola mangipaja te kurtalinel pire 12 beršengiri bratučetka kasaja barabutno nangjona sine vakeren i paše familia e čhijakiri.

I Džesika džanela sine hari te plivinel a olencar sine thaj aver čhave , sare tari bitolsko romani mahala "Karton Mahala" so si ko pašipa e bazenteske.

„Ola nangjona sine sar so vakerel mli čhaj . Majanglal ko pani rupingja i Džesika, a palo odova mi čhaj. i Medina Kamber. Kana oj rupingja počmingja te tasljol . I Džesika mukhlja pe te ikavel ola ple bratučetka, numa kana vazdingja oj geli telal o pani a me čhija ikavgje ola.

Ko odova dengja suporto em jekh javer romni so sine odothe a sine em aver manuša. Mi čhaj počmingja te vakerel " mi bratuletka tani tele" thaj palo odova o pani frdingja avrial mire unika" vakergja o Nehru Kamber o kako e tasavde čhajake.

O bazenti so olea kerel buti privatno koncesioneri panda nane phravdo bašo manuša te nangjon akaja sezona. Numa i paše familia e čhijakoro vakeren kaj andre šaj te khuvel pe bizo problemia soske ni jekh na arakhel o bazenti.

Pučena soske na sine sekjuriti em roden džovaplipa e rtagediake. Vakeren kaj o čhave džana sine te nangjon odori , sine em aver manuša so keren sine rekonstrukcia e bazenteske e nilaeskere sezonake, znači na sine ola korkoro odothe.

„Olencar sine em avera čhave. Te sine neko te na mukhel len odori , ola nane te khiven da sine andre. trubul sine te ovel čhivdo sekjuriti em o objekti trubul sine te ovel šukar arakhlo" vakerel o Kamber Maksimid , kako e čhijakoro.

Taro "Streževo" vakergje kaj o bazeni si dendo telal koncesia panda angleder thaj palo akava detalno ka dikhen i dokumentacia taro kerdo kontrakto.

 

13 juni 1938 berš: Starti taro "Kurko taro Romano eleminiriba"

ko 13 Juni i germansko policia počmingja te realizirinel i operacia mujal o Roma thaj o Sinti ki Germanija.

Sa dži ko 18 juni pobuter taro 1.000 Roma thaj Sinti sine astarde em phanle em deportirime ko konc logoria. Okova so avdive si pendžarde sar " Užo kurko baši eliminacia" sine starti ki bari ekstremno programa mujal i jekhino Roma thaj o Sinti so angja dži ko masovno mudaripa ko nacistikane logoria.

O impulso e akciake tari "eliminacia" mujal o Roma thaj Sinti avilo dži ko Dekreti baši maripa mujal čhinavipa e kriminaleske kanonea taro 1937 berš so implementiringje o nacistoa. Ki imperačistikani thaj Vajmarsko germania , o Roma thaj o Sinti but droma sine viktimia ko jurisdikciakoro eliminacia.

Ola sine atakujme sebepi olemgoro patrijatarno forma dživdipa so na koresporendirinel sine prema e germansko norme, thaj aso olende ola keren kriminali. O Nacistoa ko 1933 berš o Roma thaj o Sintia sine tema taro but restrikcie soske sine "asocialno" grupa. Sar kotor taro ando decizia taro 1937 berš olemge kergje registracia taro akomodacia thaj lokacia. Te kergje nasukcesi jasli migracia tari registririmi lokacia rezultirinel sine phanlipaja thaj deportacia ko konc logoria.

Te astargje desave Romen thaj Sintoa ki akcia tari "eliminacia" kurko respektirinen sine o kanonia so sine lenge dende ola sikaven sine piro pharo identiteto e policiake.
Palo odova buteder olendar sine mudarde a o nacistiknao terori mudaren sine e Romen em o Sintia an i sasti Europa.

Ki Germania nekobor masekoa palo "kurko eliminacia e romengiri ko juni 1938, o nacistia phanle thaj deportiringje upreder 30.000 Jaudie ko vakti tari Kristalno rakj. E jaudienge
thaj o Roma em o Sinti ko 1938 sine notirime bare eskalacie taro terori upral olende ki Germania dži odori so šaj te dikhel pe sar punkti iraniba e programake tari eliminacia olenge taro nacistia.

 

Kroacia: "Na bi oven sa o Roma ko bilačhi formulacia kaj si bilačhe, kana o kriso bi phanel salde e kriminalno individue. A nane but džene."

„O Hrvatia na mangen amen te ova lenge komšie, na den amen buti" vakeren majbut taro Roma taro 12 romane mahale.

Trubul sanacia ko thana kote dživdinaja, te keren pe placia čhavorikane thana khelibaske, te keren pe kulturakere ofisora, gartenia.. vakerel o Adem Oršoš (48) kote akala dive agorkergja leske o štar beršengoro mandato sar Presidento e ofisoske an o gav Piškorec ko Medjumurje.

Dikhel sa so kergja an o piro mandati . na ladžal taro rezultatia thaj konstatirinela kaj šaj sine te kerel panda majbut.

Sar desavi satisfakcia sine so kana sine Presidentzo an i mahala so si la "bilačho bekgraundi" an i Hrvatska kote buteder droma sine intervencie tari policia kote so but raritetno džala sine te intervenirinel bizi saste komplet oprema intervenciake.

– Ola si duj jali trin džene so keren o problemia, numa odoleske sa o Roma si došale. Me odole ternen so si delikventia džanav len em anavea thaj ko si . Ola si o isto. odova džanen i policia , thaj si ola tikne terne delikventia so si maškar 14 thaj 17 berša.

Sako dive kerel pe lafi olencar! Vakergjum kaj trubul te keren pe konsekvence mujal olemgere jeria. Kana bi keren pe globe olengere jerienge odova jeri nane pobuter te mukhel pe čhave te kerel kriminalno aktoa.

Sako jeri trubul te džanel kaj si oleskoro čhavo thaj so kerela. O kriminalo si sakote akate trujal amend, thaj agjaar em maškar o manuša - vakerel o Adem e gaveske kote so ov dživdinela thaj isi 300 Roma.

Link: https://www.vecernji.hr/premium/ne-bi-svi-romi-bili-na-zlu-glasu-da-sud-zatvori-kriminalce-nema-ih-puno-1324746

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali