Antigypsyism

O Salvini avrial tari kontrola: Teleperavel sine e Romen baš ko dive notacia e Romane Holokaustoske

E italiakoro ministeri andrune bukjenge ki Italia o Mateo salvini dengja notacia kaj o buldožeria ka pervan o kher jekhe džuvljake sar so anavkergja la "Melali romni"

O rasistikano atako ko Twitter sine sar rezultati kote ko raporto jekh džuvli so dživdinel ko jekh romano kampo ko Milano vakergja kaj "O Salvini trubul te ovel khuvdo kurđumea ko čekat" Istemalkeribaja i forma e lafeske “zingaraccia”, kote ki translacia si sar " Melali romni" o Salvini ko Twitter havljargja " Si li normalno akaja Romni taro Milanmo e Salvineske te phenel - trubul te phajrarel pe leske ko šero"?

“Ov šukare Melalie Romnie ov šukar , ko sig vakti ka resel tut em o buldužeri" harmoasrgaj ov.
O komentari majzorale kergja reakcie ki Italia a nesave kritičaria vakergje kaj akava twitt sine bičhavdo ko dive tarinotaciaye Romane holokasutoske kana ko 2 Avgusto 1944 berš o Nacisto likvidiringje baro numero roma thaj Sintia.

Link: https://www.independent.co.uk/news/world/europe/italy-salvini-gypsy-attack-racist-twitter-lega-far-right-a9037706.html

Historia: O Roma sar robia

O Roma an i Europa avile paše ko 1100 berš thaj olengere zanatia sine te keren tekstilo, pastra thaj aver so kinen sine o Europejcia. Numa sebepi olengiri kali morthik thaj i čhib, i percepcia mujal o Roma irangje la aver čhane.
Sebepi o mariba so sine ko odova periodia an i Europa phanlile sa o drumia bikinibaske, phare sine hajbe e askereske em e manušenge thaj sa majbut počmingje te roden bilovengoro bukjarno personali so ka kerel buti salde hajbaske thaj roba. Aver lafencar e Romen kergje robia.
Majpurano dokumenti kote si liparde o Roma sar robia si an o periodo taro 1331. dži ko 1355. berš, kana sar lidero sine o austrisko vojvoda Rudolf IV thaj o thagar e Srblienge, Bugarenge, Grkonge thaj Albanconge o Stefan Dušan kote jekh taro pandž kotora Roma dingja len sar bakšiši an o manastiria thaj gazdia farmenge.
I rima sine hulavde sar robia so keren buti ko khera, thaj Robia so keren buti an o farme..
O Bojaria (feudalno aristokrtaia tari Rusia, Bugaria, Moldavia thaj Vlaška) sine majbilačhe mujal pire Robia. Sine len ekstra kriseskoro kanoni kote sine mukhlo te maren pe o Roma ko pire sa dži kote na perel olengoro mas . Kana ka astaren sine desave romane robo sa manglja te našel kamšikujnen le sine thaj ki men čhiven leske sine satrunalo obruči so sine le šilcia so posaven sine leske i men te mrdingja jali te zasukja so šaj sine te mudarel le ko than.
Ko aver kotora tari Europa na sine odokhare eksplicitno o robia Roma, numa i situacia sine panda majbilačhi. O Papa Pio V kergja zori an o 1568. berš te paldel sa e Romen taro odova regiono telel i presia tari rimokatolikani khangiri.
O Portugalcoa an o 17 thaj 18 veko bičhaven sine e Romen ko pire kolonie an i Latino Amerika, Afrika, thaj India, a o Portugalsko thagar Ivan V sine le kerdi opsesivno natolerancia mujal o Roma so bičhavel len sine an o Brasil thaj Angola bizi desavo ando kriseskoro akti.
An i Francia o decizie baši deportacia si taro 1427, kote an o satrto sine salde nekobor , numa taro 1560 berš počmingje dekretia mujal o Roma te džan peske tari them jali te ukljen an o Galie. O thagar Luj XIV an o 1682. angja decizia sa o Roma - muraš te čhiven pe an o prangie te uklen an o galie , a o romane džuvlja te oven kamšikujme thaj te oven paldime taro thagaripa bizi krisoskoro akti.
Ko germansko muzei an i diz Nordlingen isi eksponatia sar so si alatke mučibaske so keren sine e Romenge tari germania, thaj plakati kote si sikavde o Roma so si len pharavdi morthik thaj mas taro kamšikoa angleder te legaren pe an i egzekucia - humlavibaja kote sine hramosardo titl " Kriso e Romenge thaj olengere romnjenge an i akaja them" Ando sasto kanoni bašo te čhinavel pe o ropstvo ko Roma , majpendžardo telal i terminologia "Slobuzenja", kote e eruopakere Roma thaj ko avdisutno dive liparena la uli an o 1864. berš. Uli kana sine themakoro puč thaj o nevo romansko govermento legardo taro Mihail Kogalinceanu so sine sar progresivno rig, angja o kanoni te čhinavel pe o ropstvo thaj kmetluko thaj i sasti phuv te iranel pe e manušenge taro o gava.

O Holokasuto upral o Roma - belego ko badani e lumiake

Ko dujto lumiakoro mariba ko holokausto plo dživdipa našavgje taro 200.000 dži ko 1 milionia Roma. Odova sine paše jekvaš taro numero Roma so ko odova periodi dživdinen sine ki Europa.

I Germania duri ko 1982 berš akceptiringja o Holokausto upral o Roma thaj odova mukhlja konsekvence.

Palo jaudie, o Roma sine dujto ki lista taro nacistikano sistemi baši eliminacia. O presidento e srpsko fondaciake bašo Holokausto e Romenge o Rajko Đurič vakerel kaj trujal o javer sa i roma avdive da si diskriminirime thaj paldime.
„I bibaht thaj i Romani dukh si belego ko badani e lumiake thaj trujal o predživdime Holokasuto ika avdive da si paldime thaj diskriminirime . Sako diskriminacia thaj terori si fakti kaj i lumia ni ilea ni gogjaja na kamen te akceptirinen o čačipa bašo Romano holokasuto " vakerel o Đurič.

Majbaro numero Roma so si mudarde si ki germania, palo odova ko NDH. Trujal akala thana mudarde si ki Polska, Italia, Francia, Holandia, Belgia, Čehia, Slovakia, Srbia, o thema taro ex SSSR , Ungaria, Romania, Grcia thaj Švedia em Švajcaria.

O Roma tari Bosna thaj Hercegovina

O numero e Romengoro ki BiH aso i statistika tari 2013 si 12.583 kote 10.036 dživdinen ki federacia BiH, 2.057 an i Republika Srpska thaj 490 ko Disktrikti Brčko.

So legarel pe dži ki religia ko agorutni statistikani operacia taro dizutne 88 % taro Roma vakergje kaj si muslimania, a o aver 12 % si (hristiania, katolikia, Jehovia, ateistoa thaj avera.)

Aso esktra raporto i situacia e Romengiri so kergje o Instituti taro Ombdusmano manušikane niamenge ki BiH suportoa taro OSCE /ODIHIR i misia taro OSCE ko BiH taro 2013 berš notirinel pe kaj ki teritoria tari BiH dživdinen paše 50.000 Roma.

O problemia so si e Romen ki BiH si but. Bilačhe šartia dživdipaske , problemia ki edukacia bizo šajdipa kherutnipake nanipa love , thaj nanipa fundavno niamia ko tromalipa dopherde odolea so si bilačhi situacia taro Roma ki BiH.

Jekh taro majbare problemia e Romengere si so baro numero olendar nane registririme ko lila bijanipaske thaj si bizi personalno dokumentacia , thaj našti te keren pire niamia. Bizi odoja dokumentacia thaj statusi o Roma kanonikane nane len protektiva , isi len savoren status taro apatridia thaj si bilačhe istemalkerde em astarde rizikoa ko konobikiniba e manušencar.

 

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 66 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali