Antigypsyism

E slovakiakere fašistoa kamen neve kanonia bašo socialno mediumia te šaj čhinaven pe o globe

E slovakiakoro serveri "Glob.sk" informirinela kaj o deputatoa tari "Nacionalno partia Amari Slovakia - ĽSNS, pakjana kaj e kaninikani protektiva e themake e personenge so " si len anav, čačipam thaj bariupa" akana si bastirime ko mediumia prekal o internet thaj odova trubul te ovel majlačheste thaj odoleske dena propozalo neve kanoneske.

O deputatia tari LSNS o Marijan Kotleba, Jan Keckes, Ratislav Slosir thaj Stanislav Drobni ka den propozalo ko trmape e kanoneske ko mediumia kana o Nacionalno parlamento ka ikerel bešipe ko septemvri

O resarin e kanoneske te buljarel pe o perimetar taro akanutno kanoni te šaj odothe konektirinen pe o internet servisia thaj internet portalia.

O ĽSNS si fašistikani partia legardi taro Kotleba so pakjal an o etosi ki askerskiri slovakiakiri them thaj olakere membrora.

„O globalno trendo ko elektronsko infoirmacie but sig buvljarel pe thaj praktično našti čhinavel pe. Jekh taro majinteresno em intenzivno aktiviteto ko mediumia si haberia prekal Internet" notirinen o jurisdiktia taro NSNS.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/world/slovak-fascists-want-to-change-laws-about-online-media-to-prevent-libel

Putardili lipar notacia bašo Holokausto e Romenge thaj Sinti ko Hodonin an Kunštatu, Čehia

Ko 20 avgusto o Muzei tari romanio kultura phravgja Lipar- notacia bašo Holokausti e Romenge thaj Sinti ko Hodonin an Kunštatu, ko regioni taro Blansko ki Moravia , kote sine locirime o agjaar anavkerdo "Romano kampo" ko vakti taro Dujto lumiakoro maripa. O putaribe sine konektirime komemoracia ko repekto premal o viktimia.

O direktori e muzeeskoro , Jana Horvatović vakergja lak sine phravde em trin performansia. Ola karakterizirinen sine arheološko arakhiba ko nekanutno "Romano kamp" ko Leti ko regiono taro Pešek ki dakšimali Bohemia , studentsko aktiviteto ki tema holokasuti thaj performanso bašo genocidi.

I lipar - notacia si tamikerdi paše 100 milionuia čehiakere krune (paše 4 milionia eura) ko thavdipa taro pandž berša taro Pedagošjo muzei ko Ј.А. Komenius ki Praga. O muzei e romane kulturake čegarel i administracia ki lokacia taro persi berš thaj kerel laćharipa odole objektoske.


Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/memorial-to-holocaust-of-the-roma-and-sinti-opens-in-hodonin-u-kunstatu-czech-republic

Svastika - Simboli

I Svastika  (germansko: Hakenkreuz) jali sanskrit (: स्वास्तिक) — križo jekh a jekh rigencar phagle krakoncar telal pravo agol premal duj riga (卐) jali (卍).

O lafi avel taro sanskrit „svasti“, so si "šukaripe". O tajlandsko seljami phanel šakencar sar te molinen tut si le jekh a jekh dargi thaj ilustracia.

I svastika si buvleste istemalkerdo simboli tari darmitsko (hindu, buda thaj džainizmi). O hindusia but droma krasinen i svastika jekhe punktoa ko sako kvadrato. Ji India si but istemalkerdo simboli so si kotor tari devenagari abeceda. Ov si ko jekh kotor taro moderno Unikod. But droma arakhlo si ko religiakere tekstia, akharina bijavenge thaj aver. Istemalkerel pe kana si notirime desave religiozno bajrakia taro džainizmi thaj budistikane hramia an i Azia.

Isi arheološko faktiua sar forme tari svastika so datirinen taro Neoliti. Ko 1920 berš i savstika sine lendi ko neonacistoa sar kontraverzno simboli. Ko akava vakti i svastika si simboli irame sar historikani trampa taro nacizmi thaj kontra taro simboli ki Azija.

Arakhel pe ko aver da azijsko , europsko, afrikansko thaj puraneamerikansko (indijansko) kulture, sar nekanutno geometarsko motivoi thaj religiakoro simboli.

Trujal so ki Europa akava simboli šaj arakhel pe ko baro numeria spomenikia oleskiri notacia nane but kamli soske si konektirimi sar simboli tari Nacistikani Germanija.

Paše 300.000 manuša dikhle o video sar e Romen maren ki benziska pumpa. E slovakiakere Romen protestiringje mujal policiakoro brutaliteto , i policia sa odova negirinela.

Ki rakj maškar o kurko thaj palokurko sine incidenti maškar i policia thaj grupa manuša taro Košice kote akana si došakerde i policia kaj kergje bari tortura.
Nekobor familie Roma , thaj na Roma utsavalkeren sine o misafiria so avile tari Anglia ki jekh lokalno benizsko stasioni . Odova nerviringja jekhe lokalno policajco so manglja te čhinavel akava momenti thaj sa barilo ko konflikto so palo odova sine phanlo o Marijan Kučar.
 
O manuša so keren sine fešta vakerena kaj ola na kergje bari galama jali incidenti. Paše 400 Roma, protestiringje o aver dive mujal i policia . Odova informiringje e slovakiakere mediumia.

I grupa vakerel kaj pile alkohol so kingje ko benzisko stasioni , numa i policia sine bičhavdi soske akcentirimo sine kaj kergje bari galama. " Ola ale em akeren kaj peravaja o tromalipa e rakjakoro. Oja respektiringjum le numa sine 23:00 o časo em gelem amenge taro benizsko stasioni.

Link: http://www.romea.cz/cz/zpravodajstvi/zahranicni/video-ze-zasahu-proti-romum-u-benzinove-pumpy-uz-videlo-temer-300-tisic-lidi.slovensti-romove-protestuji-proti-policejni

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 98 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali