Antigypsyism

O majbilačho nacisto o Rajnhard Hejdrih. Olestar thaj o Hitler darala sine!

O Rajnhard Hejdrih sine le buteder aver anava: "ratvalo džanvari", " Dželati" thasj "kasapo tari Praga" - numa ni jekh na ilustriringja o čačipa kobor ov sine realno bilačho.

Sar šefi an o Gestapo , o Rajnhard Hejdrih sine manuš so trubul te del dekretia bašo o majbilačhe nacistikane aktia. Ov sine organizatori tari pendžarutni " Kristalno rakj" (Kristallnacht), zorea genocid upral o Jaudie thaj o Roma an i Germania an o 1938 berš kote odolea startujngja thaj o Holokausto.

Em o Adolf Hitler darala sine taro Hajdrih thaj jekh momenti vakergja kaj si le "sastrunalo vilo". Ov sine majšudro thaj majbilačho nacisto thaj manuš kaste roden le sine kana trubul sine zoralo vast.

O Rajnhard Hejdrih si biame an o 7 mart 1904 berš an o Hale, Germania. Oleskoro dat sine giljavutno thaj germansko nacionalisti. Oleskiri daj sine katoliko.

An o 1931 berš prandingja pe e Lina von Osten. I Lina sine membro an i Nacistikani partia thaj olakoro sebepi ov dikhlja pe e Hajnrih Himlerea so sine ko uče partisko pozicie.

Olengiri konekcia sine bari . O Himler sine em kumo oleskoro avgo čhavo.
An i konferencia ko Vanzeu ov sikavgja o plani bašo Holokausto. Ko odova palno sine akceptirime 11 milionia Jaudie thaj Roma so sine an i Europa. Olende trubul sine te locirinen pe , te phanen pe ko kampia thaj te likvidirinen pe. Ni jekh na tromal sine te ovel mukhlo.

O hejdrih mulo an o 7 juni 1942 berš an i Praga, sine mudardo taro čehiakere revolucioneria. Oleskoro tabuti trenoa sine transportirime dži ko Berlin, kote sine ikerdi i dujto ceremonia (i avgo sine ikerdi an i Praga)
O Holokausto gelo majodorig odole zoralipaja so sine kerdo sar majbaro genocido an i historia.

O agorutno plani sine anavkerdo an i "operacia Rajnhard" sar nota respekto. Odova sine sar oleskoro amaneti.

Link: https://www.blic.rs/riznica/zvali-su-ga-krvava-zver-i-odgovoran-je-za-najgore-zlocine-nacista-za-njega-je-cak-i/hnc2wej

Deš berša pali seria atakoja upral o Roma an i Ungaria, kote sine mudarde šov Roma

O pandžberšengoro Robika Čorba thaj oleskoro dat o Robert Čorba sine mudarde odoleske salde so sine Roma an o 23 fevruari 2009 berš.

I seria terori upral o Roma počmingje an o 2008 berš kana grupa ungariakere sketremistia astarena sine e Romen.

I seria taro atakia kergja te oven mudarde šov Roma. E kriseskoro procesi bašo štar notirime persone so kergje o atakia sine saste duj thaj jekvaš berš, a i definitivnao andi decizia an o Avgust 2013 berš. Trin džene sine krisime savakteskoro dživdipaskoro phanlipa, a jekh sine krisime 13 berša phanlipa.
O atakia sine akale hronologijaja:

21 Juli 2008, Galgajork. Pali i jekvaš i rakj sine phajrarde 10-15 kuršumia taro pištoli ko trin romane khera. Ko incidenti na sine ratavrde. 

8 Avgust 2008, Piriče. Tharde sine duj romane khera molotovo koktelencar. Jekh Romni sine khuvdi kuršumea ko vakti kana ikljola sine kheral. 

5 Septembro 2008, Niradoni - Tamasipusta. Phajrardo si premal jekh romano kher kote dživdinel sine dat pe štar šhavencar ko vakti kana sovena sine. Na sine ratvarde. 

29 Septembro 2008, Tarnabod. Frdime sine molotovo koktelia ko štar romane khera. Na sine ratvarde.

3 Novembro 2008, Nagičec. Frdime si duj bombe ko duj romane khera . Ko vakti kana našen sine taro plo kher mudardo si Rom 43 beršengoro thaj Romni 40 beršengiri. 

15 Decembro 2008, Alzocolka. Phajrarde si premal duj Roma. O Rom (19 berša)sine phareratvarde, a oleskiri partnerka nakhlja lokhe ratavribaja. 

23 Fevruari 2009, Tatargengorgu. Frdime si molotovo kokteli upral romano kher. Ko vakti kana našen sine taro plo kher mudarde si Rom (27 berša) thaj oleskoro 5 beršengoro čhavo. O aver duj čhave si ratvarde a i daj nakhlja bizo ratvarina. 

22 Aprili 2009 berš, Tisalok . Djeno Koka - 59 beršengoro romano dat ko rakjakere saatia kana avel sine tari buti sine mudardo anglal plo kher.  

3 Avgusto 2009 berš, Kisleta . 45-beršengiri Meri. B thaj olakiri čhaj sine atakujme taro napendžarde persone an o olengere khera. Ačhile dživde numa phare ratvarde.

Soske o nacistoa uraven pe sine ko džuvljane fustania?

Bašo historičaria thaj sociolozia ačhol napendžardo o fakti soske o askeria taro Vermahti ko vakti taro Dujto lumiakoro mariba but droma uravgje pe ki džuvljani garderoba. Partyjali homoseksualiteto? Palo antvortia rodel sine jekh fotografo.

O artikano artisto Martin Daman so beršencar khedel sine privat fotografie taro askeri so sine kerde ko vakti taro mariba. I agorutni kolekcia fotografia taro Dujto lumiakoro mariba , so khedingja la , na salde so sine le šajdipa te kerel lil an i akaja tema thaj kergja šok maškar o manuša.

O Daman rodela sine em kergja rodaripa soske o naciastia em olengere askeria uraven pe sine ki džuvljani garderoba.

O anvortia ka šaj te arakhen pe ko akava video:
https://www.dw.com/mk/%D0%B7%D0%BE%D1%88%D1%82%D0%BE

Mudarde thaj ratavrde an o masovno mariba ko centro taro Kjustendil

35-beršengoro murš sine mudardo an o masovno mariba erati javinate an o Kjustendil , havljarel o reporteri taro BGNES.

O incidenti sine erati javinate an o jekh klubi locirime an o Kjustendil. O masovno mariba počmingja mašakr pobari grupa terne manuša, Roma thaj misafiria an o klubi. O mudardo sine khuvdo čhurikaja.

Pandž persone sine ratavrde thaj legarde ko lokalno hospitalo. O centro taro Kjustendil sine blokirime tari policia. O kriminalistia kerena opservacia thaj inspekcia e lokaciake.
 
O ministeriumi andrune bukjenge havljargja kaj kerel urgentno policiakere akcie te šaj identifikujnen thaj te astaren sa e involvirime personen an o akava incidenti.

 

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 88 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

Golden Wheel - Entry Application Form

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali