Antigypsyism

Sar e Romenge si čhivdo o pežorativi "Cigani"?

Sar thaj soske si dendo o pežorativno anav e Romenge pendžarde telel o anav "Cigani"? Saste si pendžarde kaj odova dopherdo anav e Romenge bašo olengoro anavkeriba tari rig o butiba nacia kote so dživdinen o Roma.

Numa odova lafi "Cigani" nikana na istemalkerel pe an i komunikacia maškar peste o Roma kana keren lafi. I konkluzia si akaja a odova si kote an i Romani čhib na figuririnel o lafi "Cigan/i, thaj odova si dendo taro naRoma - Gadže, te šaj etiktirinen e manušen so si len bilačhe tabiatia.

O Roma maškar peste anavkeren pe aso olengoro dijalekto thaj savo pleme - darhinalipa sar so si Roma, Sinti, Kale, Manuš thaj aver.

O hramosarde dokumentoa sar resle o anava datirinel taro XI veko , thaj "Cigani" avel taro grčko lafi - anava Athinganos (τσιγγάνοι jali ἀτσίγγανοι) so ko teganutno translacija si našti te astarel pe. a avdive odoja translacija si etikitiriba sar so si "melalo, čor, hohavno, nagogjaver, bilačho.."

Sar resle akala anava taro romane grupe palal olengiri emigracija tari India?
Ko upre anavkerde regionia angleder olengoro aviba akale romane grupenge sine jekh grupa "sektašia" so keren sine "magie" , thaj ola sine eliminirime taro odola dizutne sar Antihristia thaj anavkerde sar " Anthigani".

Kana avile i etnikani grupa Roma . sebepi olengoro identično forma e sektaja so gele peske angleder te aven o Roma , o dominatno dizutne trampingje olen e anglutne grupaja - sekta anavkeribaja e formaja sar Athinganos.

O anava kolea so identifikujnel pe thaj piri nacia oficialno resle le ko Jekhto Romano Lumiakoro Kongreso taro IRU an o London an o 1971 berš. lkote sine andi decizia akaja etnikani grupa te anavkerel pe sar Rom /a.

Odoleske ka ovel lačheste akala bilačhe anava jekhe naciake te minimizirinen pe thaj savore te keren zori te eliminirinen pe akala negativno pežorativno anava e Romenge.

Masovno protesto taro Roma an o Den Hag - Holandia

O Roma tari Europa organiziringje avgo masovno protesto sebepi o progreso an o rasisitikano thaj diskrimiatorsko potenciasli an i Bugaria thaj olakere institucie kana si ko pučiba o Roma.

Akava masovno protesto ikergja pe an i holandsko diz Den Hag kote thaj lele pobuter taro šel Roma protestantia.

Akava olengoro bičaljovipa so so sine implemenmtirime sar protesto bičhavgje mesažo dži ki EU institucie baši alaramantno situacia e Romencar akcentea an i Bugaria, Ukraina, Čehia thaj aver EU thema membria.

O progreso taro antiromano hoš ko agorutne berša si dikhlo thaj okarakterizirimi si paldibaja, genocid, mudaripa upral o Roma an o akcentirime thema so si membria an i EU.

Organizatori akale protestoske si o Komiteto baši organizacia e tromale romane protestonge an o Brisel.

O thema taro EU majodoriga phagen o niamia e Romenge

O fundavutne niamia e Romenge majodoriga sistemsko phagel o EU. Isi seriozno problemoa ki akcepcia an i edukacia, kherutnipa, bukjarnipa em sastipaskiri protektiva.

O Roma trubul te oven but majlačhe prezentirime an o mediumia, themakere institucie thaj politikane ofisoa, insistirinela e Europakoro Paralemnti.

Ko dendo antvorto bašo phagiba fundavno niamia e Romenge , o Parlamento rodela majzorale aktia ko mariba mujal antiromani hoš an o EU.

I antiromani hoš si institucialirizimi thaj hor forma taro rasizmo an i džiakanutni historia, so refelktirinela pe prekal terori, diskriminatorska retorika, eksplotacia, stigamizacia thaj diskriminacia" vakeren o eurodeputatia ki akaja deklaracia.

An o teksti akcentirinen kaj phari si i situacia e terne Romencar , kote bajrol o numero okola so nane lenge buti, na educirinen pe jali nane len bari praktika.
Ko jekh rodela pe majbut sasti procentualno akcepcia e Romen ano sa o sfere , konektiribaja e mediumen, themakere institucie thaj politikane ofisia.

O strukturno fondia taro EU trubul te istemalkeren pe ko lačharipa e dživdipaskere šartia thaj avutne ingerencie e Romenge vakeren o deputatia. Ola akharen e themen membria te dikhen o akanutne thaj o nakhle kerde diskriminacie an o fondia thaj te vazden kriseskere aktia mujal okola so teleperavgje akala momentia.

O Vatikan ka putrel o garavde arhive taro Dujto Lumiakoro Mariba

O Papa o Francisko vakergja kaj o Vatikan saste ka putrel o garavde arhive ko vakti taro o papa Pie XII. O Jaudie deceniencar rodena te oven phravde o garavde arhive , soske došperavena e papa Pie XII so legarel sine i khangiri taro 1939 dži ko 1958 berš kaj pharvde na diskutirinel sine bašo Holokausto.

Oleskere simpatizeria vakeren kaj o papa Pie XII sine aktivno numa palo stejdži, mangipaja te kurtalinel okolen so sine telal egresia taro nacistoa , konektiribaja thaj o putriba o udara taro manastiria thaj aver khangirakere ofisoa te šaj o Jaudie te garaven pe.

O arhive ka oven putarde an o 2 mart okova berš palo 81 berša kana sine Alusardo o Pie XII te ovel papa. O Papa Francisko bičhavgja mesažo kaj i khangiri nane te daral tari i historia dopheribaja kaj o testamento so mukhlja o Pie XII sine tretirime sar " predrasude em bajrariba o bukja"

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 132 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

Golden Wheel - Entry Application Form

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali