Sebepi o Dive taro Romano Holokausto ka ikerel pe internacionalno konferencia odolea so ka liparen pe o momentoa e Romenge an o arto thaj kultura- forme thaj resursia olakere arakhibaske thaj presentiriba - sar mariba mujal anticiganizmi.

I konferencia ka ikerel pe ko 1 Avgust ko Krakow- Polska thaj organizirime si taro Centralno Konislo taro germaniakere Sinti thaj Roma , Dokumentacia thaj kulturakoro centro e germansko Sinti thaj Roma , Europakoro romano instituto bašo arti thaj kultura thaj i Internacionalno netvorko taro terne Roma.

Ko 2 Avgusto o nekanutno nacistikano konc logori Aušvic o Centralno Konsilo e germansko Sinti thaj Roma, i Unia e Romengiri tari Polska thaj o muyeo Aušvic ka ikeren beršeskiri komemorativno ceremonia ko dive kana notirinel pe o Romano Holokausto.

Akava berš si 75 berša thaj than ka len o Roma so sine dživde an o odova periodi, okola so odova dikhle, olemgiri paše familia, respresentoa taro Govermentoa ki lumia em delegacie taro pobuter internacionalno organizacie..

Ki rakj ko 2 Avgusto thaj javinakere časora ko 3 Avgusto 1944 berš o nacistia mudargje 2 898 Sintia thaj Roma ko gasno komore ko konc eliminaciono logoro Aušvic - Birkenau.

Ko jekh sine mudarde but Roma ko aver konc logoroa sar so si Čelno, Treblinka, Majdanek, Sobibor thaj Bežzec.

I Roma so snie viktimia thaj likvidirime, but si phareste te gejnen pe , a palo odova parume ko masovno - grupno limoria ki veš. O Roma tari sasti Europa notirinen o 2 Avgust sar dive taro Romano Holokasuto.

Akava dive oficialno sine akceptirime ko Europakoro parlamento ko 2015 berš sar " Europakoro dive taro Romano Holokausto".
Si notacia kote paše 500.000 Roma thaj Sintia sine mudarde ko odova vakti ki okupirimi Europa.

Europakere nacie isi len diferentno historikane naracie , si len diferentno adetia thaj kultura thaj diferentno akcepcia ki diskriminacia . Numa isi khanig so kerel em unipa: ko sa europakere thema si majdiskriminirimi etnikani jekhin si o Roma.

I tragično thaj bibahtali historia e romane jekhinake ki Europa kulmirinela ko vakti e Dujto Lumiakoro Maripa kote so ko kotora ko kontinenti si ki učharin taro pendžardo nacistikano genocidi upral o Jaudie em implementiringja pe temelno etnikano užariba e Romen thaj Sinti populacia.

O šajdipa te eliminirinel pe akale populacia istemalkergja em i Hrvatska em kotor olendar o ustašia ko agor 1942 berš ko Jasenovac , a ko aver thana sine likvidirime paše sa o Roma so so dživdinen sine ki teganutni teritoria ko NDH.
O genocidi upral o Roma deceniencar sine traime em ko agorutno berša avera šaj sine te šunen ki Hrvatska pobuter bašo akava bibahtalipa.

Ko akača napia te šaj te keren ma te bistrel pe i tragedia taro hrvatsko Roma. so akana sig sine editirime taro Instituti sasoitne nauke , Ivo Pilar thaj e germaniakiri fondacia Erinnerung, Verantwortung und Zukunft - EVZ editiringje o lil “O roma ko Dujto Lumiakoro Maripa ko NDH 1941.– 1945.”, si inicirime sar pripračniko bašo profesoria. O lil sine promovirime akaleberšeskere Cliofest , i majimportantno hrvatsko manifestacia ki populaziracia ko historikane faktia so ikergja pe ko Zagreb.