O ofsio manušikane niamenge havljargja o raporto e situaciake e manušikane niamencar an i Hrvatska bašo 2019 berš.

Ov si artiklirime taro kerde sasteberšeskere monitoring thaj kerde intervjua thaj ankete so lele than 50 NGO . O raportia den percepcia ko problemia , ambicie thaj propozalia ki protektiva manušikane niamenge so notiringje pe ko 2018 berš.

O ustavi ki Hrvatska thaj o kanoni diskriminaciake keren protektiva ko minjoritetia tari diskriminacia. Aso i gind taro regionalno ofisia taro Ombdusmano e etnikane minjoritetonge majbari forma tari diskriminacia si kerdi premal o Roma thaj o Srblie ki R. Hrvatska.

“I segregacia e Romengiri ki edukacia sako drom sine akceptirime em si seriozno problemi ko kotora tari Hrvatska kaj isi baro numero Roma " notirime si ko raporto.

Paše 20% taro dizutne dživdinen čorolikane . I diferencia maškar urbano thaj rurarno regionia majbut si alceptirime ko marginalizirime grupe.

Trujal o operativno programo taro romano nacionalno minjoriteto thaj i kamli revizia thaj palo nakhle trin berša o nado akcisko programo panda nane ando ni Nacional strategia si si revidirime " vakerdo si o raporto.

Sebepi o Dive taro Romano Holokausto ka ikerel pe internacionalno konferencia odolea so ka liparen pe o momentoa e Romenge an o arto thaj kultura- forme thaj resursia olakere arakhibaske thaj presentiriba - sar mariba mujal anticiganizmi.

I konferencia ka ikerel pe ko 1 Avgust ko Krakow- Polska thaj organizirime si taro Centralno Konislo taro germaniakere Sinti thaj Roma , Dokumentacia thaj kulturakoro centro e germansko Sinti thaj Roma , Europakoro romano instituto bašo arti thaj kultura thaj i Internacionalno netvorko taro terne Roma.

Ko 2 Avgusto o nekanutno nacistikano konc logori Aušvic o Centralno Konsilo e germansko Sinti thaj Roma, i Unia e Romengiri tari Polska thaj o muyeo Aušvic ka ikeren beršeskiri komemorativno ceremonia ko dive kana notirinel pe o Romano Holokausto.

Akava berš si 75 berša thaj than ka len o Roma so sine dživde an o odova periodi, okola so odova dikhle, olemgiri paše familia, respresentoa taro Govermentoa ki lumia em delegacie taro pobuter internacionalno organizacie..

Ki rakj ko 2 Avgusto thaj javinakere časora ko 3 Avgusto 1944 berš o nacistia mudargje 2 898 Sintia thaj Roma ko gasno komore ko konc eliminaciono logoro Aušvic - Birkenau.

Ko jekh sine mudarde but Roma ko aver konc logoroa sar so si Čelno, Treblinka, Majdanek, Sobibor thaj Bežzec.

I Roma so snie viktimia thaj likvidirime, but si phareste te gejnen pe , a palo odova parume ko masovno - grupno limoria ki veš. O Roma tari sasti Europa notirinen o 2 Avgust sar dive taro Romano Holokasuto.

Akava dive oficialno sine akceptirime ko Europakoro parlamento ko 2015 berš sar " Europakoro dive taro Romano Holokausto".
Si notacia kote paše 500.000 Roma thaj Sintia sine mudarde ko odova vakti ki okupirimi Europa.