Kultura

Historia e Romengiri: Robia an i Europa

O roma an i Europa avile paše ko 1100 berš thaj olengere zanatia sine te keren tekstilo, pastra thaj aver so kinen sine o Europejcia. Numa sebepi olengiri kali morthik thaj i čhib, i percepcia mujal o Roma irangje la aver čhane.

Sebepi o mariba so sine ko odova periodia an i Europa phanlile sa o drumia bikinibaske, phare sine hajbe e askereske em e manušenge thaj sa majbut počmingje te roden bilovengoro bukjarno personali so ka kerel buti salde hajbaske thaj roba. Aver lafencar e Romen kergje robia.

Majpurano dokumenti kote si liparde o Roma sar robia si an o periodo taro 1331. dži ko 1355. berš, kana sar lidero sine o austrisko vojvoda Rudolf IV thaj o thagar e Srblienge, Bugarenge, Grkonge thaj Albanconge o Stefan Dušan kote jekh taro pandž kotora Roma dingja len sar bakšiši an o manastiria thaj gazdia farmenge.

I rima sine hulavde sar robia so keren buti ko khera, thaj Robia so keren buti an o farme..

O Bojaria (feudalno aristokrtaia tari Rusia, Bugaria, Moldavia thaj Vlaška) sine majbilačhe mujal pire Robia. Sine len ekstra kriseskoro kanoni kote sine mukhlo te maren pe o Roma ko pire sa dži kote na perel olengoro mas . Kana ka astaren sine desave romane robo sa manglja te našel kamšikujnen le sine thaj ki men čhiven leske sine satrunalo obruči so sine le šilcia so posaven sine leske i men te mrdingja jali te zasukja so šaj sine te mudarel le ko than.

Ko aver kotora tari Europa na sine odokhare eksplicitno o robia Roma, numa i situacia sine panda majbilačhi. O Papa Pio V kergja zori an o 1568. berš te paldel sa e Romen taro odova regiono telel i presia tari rimokatolikani khangiri.

O Portugalcoa an o 17 thaj 18 veko bičhaven sine e Romen ko pire kolonie an i Latino Amerika, Afrika, thaj India, a o Portugalsko thagar Ivan V sine le kerdi opsesivno natolerancia mujal o Roma so bičhavel len sine an o Brasil thaj Angola bizi desavo ando kriseskoro akti.

An i Francia o decizie baši deportacia si taro 1427, kote an o satrto sine salde nekobor , numa taro 1560 berš počmingje dekretia mujal o Roma te džan peske tari them jali te ukljen an o Galie. O thagar Luj XIV an o 1682. angja decizia sa o Roma - muraš te čhiven pe an o prangie te uklen an o galie , a o romane džuvlja te oven kamšikujme thaj te oven paldime taro thagaripa bizi krisoskoro akti.

Ko germansko muzei an i diz Nordlingen isi eksponatia sar so si alatke mučibaske so keren sine e Romenge tari germania, thaj plakati kote si sikavde o Roma so si len pharavdi morthik thaj mas taro kamšikoa angleder te legaren pe an i egzekucia - humlavibaja kote sine hramosardo titl " Kriso e Romenge thaj olengere romnjenge an i akaja them" Ando sasto kanoni bašo te čhinavel pe o ropstvo ko Roma , majpendžardo telal i terminologia "Slobuzenja", kote e eruopakere Roma thaj ko avdisutno dive liparena la uli an o 1864. berš. Uli kana sine themakoro puč thaj o nevo romansko govermento legardo taro Mihail Kogalinceanu so sine sar progresivno rig, angja o kanoni te čhinavel pe o ropstvo thaj kmetluko thaj i sasti phuv te iranel pe e manušenge taro o gava.

Link: https://phralipen.hr/2019/01/03/povijest-roma-robovlasnistvo-europi/

"Roma" nominirime bašo "Oskar"

I kalo -parni drama taro Alfonso Kuaron "Roma" si nominirime bašo majšukar filmi, režia, akterka, scenario thaj an i kategoria "stransko filmi"

O filmi "Roma " mukhlja piro belego ko lumiakiri filmeskiri thaj festivalsko scena ko nakhlo periodo. O "Roma" si drama taro 2018 berš so si hramosardi thaj režirimi taro Alfonso Kuaron so si ko jekh producento , ko-producento so kergja o filmi.

O korpdukcie taro Mexico thaj USA si i Jalica Aparisio thaj Marina de Tavira. O filmi si kerdo aso 1970 thaj 1971 berš, thaj si jekvaš autobiografsko aso o vospitiba taro Kuaron an o Mexico City thaj dikhel pe o dživdipa e familijakoro aso jekh čorolikani klasa manuša.

O anav si aso jekh Romani mahala an i akaja diz. O dizajno e fotografiake si precizno kerdo tari memoria taro Kuaron. O režisero thaj producento o Eugeno Cabalero bahtake arakhel odothe jekh kher Romano so sine angleder peraviba thaj rekonstrukcia te ovel forma sar olengoro kher so sine ko 1970 berša dopheribaja lizgibaskere duvaria thaj ikavdo tavani te šaj ovel le naturakiri roš.

EU putargja konkurso vash phursako an i integracia e Romengiri "Napendžardi Heroina"

O EU lansiringja konkurso vash phursako an i integracia e Romane džuvljake anavkerdo sar "Napendžardi Heroina"

Akava phursako legarel pe okole Romane džuvlenge aktivistoa taro West Balkani thaj Turkia. Odova legarel pe okole Romane aktivistekeknge so an i piri jekhin si šerutne akteria an o lačhariba e socialno integraciake e Romenge

Akava si motivacia thaj direktno suporto e Romane džuvljake taro NGO sektoro a dživdinena thaj si aktivno an i R.Makedonia, Srbia, Montenegro, BiH, Kosovo, Albania thaj Turkia.
I aplikacia thaj sar trubul te nominirinen pe o kandidatle si an o akala linkoa:
Informacie ko linko https://goo.gl/Q4NA9K
Aplikacie https://goo.gl/XqZPJD
Nominacie https://goo.gl/EGPxCj
Aneksia https://goo.gl/KCKxwo

Paluno roko: Februari 15, 2019

Rodaripa taro Indiakere darhia e Romenge. Olengiri historia, čhibjakoro thaj kulturakoro barvalipa

O darhinalipa e Romane jekhinake akana nane ni miti nit garavin. I misteria taro darhinalipa thaj i durutni historia e Romenge ikljol taro lingvistikani, historikano thaj kulturakiri funda.

O dži akanutno džanlipa tari lingvistikani thaj kulturakiri antropologia, thaj i etnološko studia e romane jekhinake zojrakerelk olengere indiakere darhie taro Roma thaj čhinavgja o arhaično stereotipia so si konektirime e darhinalipaja thaj i migracia e romane naciakeso si panda majteleperavde thaj marginalizirime odori kaj so ola akana dživdinena.

O avgo rodaripa sine te keren opservacia e darhinenge taro Roma upral i funda tari čhibjakiri analiza si taro jekh hungariakoro pastoro o Vali Stefan so tradicionalno dela pe leskle sar sertifikato kaj ov arakhlja e Romengoro darhinalipa kaj avel tari India.

Ko starti taro 1760-to berša ov an o Universiteto ko Lieden - Holandia arakhlja trin kolegen studentia taro than Malabar so si an i India kaskiri čhib thaj forma e mujeske si identično sar ko Roma so dživdinena sine ko pašipa taro Komarno (avdisutni utarali Slovakia).

O Vali Stefan sine an i familia so posvoingja ole, a ko olengoro kher keren sine buti Roma thaj odoleske ov notiringja akaja identifikacia ki čhib so keren sine lafi akala studentia taro Malabar thaj o Roma. Ov kergja lčista taro 1000 lafia so keren sine o studentia thaj kerel sine i paralela e listaja okole lafencar tari Romani čhib palo iraniba taro universiteto te šaj te definirinel o čačipa taro oleskoro rodaripa.

Link: http://www.albaiulianul.ro/cultura/item/6933-examining-the-indian-roots-of-roma-their-historical-linguistic-and-cultural-

 

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali