Kultura

Ake nekobor interesno anava e Romenge so korkoro peste ola anavkerena

Trujal saso anav notacia Rom/a, ola korkoro peske si len dende pobuter anava te šaj te keren diferencia thaj prependžaripa kote ola preperena. Majbut olendar si dende anava aso o zanatia so keren sine ko purano periodo.

Ake nekobor olendar ko nesave thema an i lumia so si pendžarde:Gurbetçi, Arlije - Yerli.

I zanaetčie so keren sine buti rupunea -srebro an i romania si anavkerde sar Argintari, a okola so roden em thovena o somnakaj si anavkerde sar Aurari, a o limaria an i romania anavkeren pe maškar peste sar Kostorari.

Okola soartiklirinen artikloa sar so si bakari,sinie, kazania, em aver ko diferentno thema si len diferentno anava. Maškar odola anava si: Gabori, Kalderaši, Tamari (Kovaci).

Trujal sa panda pendžarde anava e Romenge so anavkeren pe maškar peste si panda akala da desave anava so si saste pendžarde maškar o Roma a odola si: Bajaš, Lovari, Sitari, Ursari, Aškalii, Čivutari, Djambasi, Jeniše,Kale, Manush, Domari, Luli, Kirpač, Lautari, Lingurari thaj avera.

I Andjela Hamidi tari Albania si Miss Internacionalno majšuži Romani čhaj 2019-07-01

Ko lačho nilaeskoro ambienti an o hoteli kontinetal ko Skopje o vikendi so nakhlja tradicionalno po 27 to drom o organizatori SP BTR Produkcija ikergja pe alusar Miss Internacionalno majšuđi Romani čhaj 2019 berš.

Trujal ki lačhi atmosfera so sine Miss sine barvali kulturakiri thaj muzikakiri islustarcia pendžarde romane instrumentalistoa thaj specialno sar misafiri tari Rusia i Elena Lazarenko kergja spektaklo pire artikane performansea so kergja ovacie ki publika.

Ko Alusar bašo Miss akava berš i titula legargja i Andjela Hamidi tari Albania . Sar avgo dji majšuži sine notirimi i Antonela Muharemović tari Makedonia, dujto dji majšuži sine notirime Indira Hamid tari Makedonia, Miss fotogoernično sine notirime o Ismail Nergjuza tari Makedonia, Miss šarmi sine havljardi i Melanija Toskić tari Srbija a, sar Romani Dekada Miss sine notirime i Izabela Selimović tari Srbia.

Sar sponzoria tari akaja manifestacia piro pherdo kavliteti dengje i AD Pivata Skopje, o Tikveš - Kavadarci, Apoteke Zegin thaj i Agencia bašo promocia e Turizmoske thaj suporto tari Makedonija. 


I manifestacija legarel la sine o Daniel Petrovski.

Romani Design – Forma tari Romani tradicia notirime prekal autentikani forma

O pendžarde elementia tari tradicionalno romani garderoba kombinacijaja tasro moderno dizajno si šerutne notacie taro moderno dizajno thaj tekstili sar notacia e garderobake taro moderno atributia e brendeske Romani Design.

Ola pire kolekcie presentiringje ko but kotora ki lumia sar egzamplo ko dive e modake Marie Claire ko Pariz, ki modno revia ko Nju Delhi ki India, ki organizacia taro hungariakoro MNR ki India ko Tadj mahal , an o Mumbai ki India thaj but aver thana ki lumia.

Odole formaja pire specifikane kulturakere refleksiake promovirinen sine i romani kultura sar kotor taro kulturakoro mozaiko an i Hungaria .

O Modno studio Romani Design si fubdavitne ko 2009 berš mangipaka te peraven o stereotipoa upral o Roma thaj te zapendžaren e publika e estetsko darhiencartari romani jekhin trujal i modno interpetacia e romane folkloreske.

Link: https://phralipen.hr/2019/05/25/romani-design-oblici-romske-tradicije-izrazeni-autentican-nacin/

O Filmi "I Dara taro Jasenovac" i lumia trubul te dikhel em šunel o čačipa tari bibaht taro ustaško teroria

Ki pres konferencia so sine organizirimi taro Srbiakoro Govermento o proekti šaj anavkerel pe sar majimportantno an i srpsko kinematogarfia so sikavgje le o scenaristi Nataša Drakulić, o direktori e filmsko centareske ki Srbija Jelena Trivan, i čhaj so khelel i rolja Dara i Biljana Čekić thaj o akteri Marko Janketić.

 

Sar esksperto thaj konsultatnto taro Antoniević si jekh taro majšukar so džanen o Holokausti em i rolja ko vakti snimibaske akale filmeske so džanel o momenti tari bibaht e viktimenge ko logoroa tari NDH so sine o Dr Majkl Berenbaum so notirinel kobor si importantno o filmi "Dara taro Jasenovac"

 

- Odova so del takati e filmeske si i storia jekhe tikne čhajake , trujal i manušikan jazia so dikhen pe o bibahtale ilustracie ki odoja struktura tari likvidacia so kergja presia upral o dživdipe odole personenge, olengere familienge thaj saste jekhinenge ki nacistikani jekhin.

 

Ko jekh citirinela sine jekhe poeto notacijaja: " O meriba jekeh čhaveske si eliminacia taro nalimiti , soske o čhavo te šaj dživdinela ka šaj ovel so ov kamela em kaj sako bibaht e čhaveske si tragedia e avutnipaske".

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 219 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

Golden Wheel - Entry Application Form

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali