Kultura

Tikno info : O čačipa e anaveske - Roma

Avgo anavkeriba e Romenge tari rig e naRomenge si notirime angleder 1100 berša anavkerde Atsincana upral i funda e grčko lafeske Athigganien, so si ki translacia sar "Na kamav te astarav le" so si transformirime palo odova ko Atsinganein, thaj ko agor te definirinel pe sar lafi CIGAN.

Palo odova akaja formulacia e anavea našavgjovela pohari thaj trampinel pe e formaja e lafeske "Džipsi" pakjajbaja kaj o Roma ki Europa avena taro Egiper - Egjipkjania (E)gyptians - Gjupci, Egjupci. Ki Britania i terminologija formulirinel pe Gypsy Ko Francia - Gitan, ki Špania - Gitanos thaj aver. 

Avdive an i sasti lumia istemalkerel pe i terminologia Rom- Roma. Akava lafi si romane darhiendar em vokabularo - so maškar peste anavkeren pe o Roma thaj si notirime taro maškarutno veko ko thema tari Vizantia.

Aso odova i čhib da si definirimi thaj anavkerdi sar Romani.

 

Antonio Banderas, jekh taro majpendžarde špansko Roma!

Palo amerikansko filmsko romane čerenja o Čarli čaplin em Jul Briner, o Antonio Banderas si majpendžardo filmsko Rom.

O Jul Briner sine aktivnoi romano aktivisti bašo romane niamia em lelja than ko IRU aktivitetoa ko eftavardešto berša. Akana em o Antonio Banderas ki agorutni decenia startujngja pire suporto dejbe aso e Romane jekhinake.

Ov si biame ki špansko diz Malaga ko 10 avgusto 1960 berš .

Ov ki piri biandi diz si le baro suporto taro o dizutne ko pire aktivitetoa so si kerde e čorole Romenge taro kvartia ki Malaga thaj si le piro restoranto.
Ov ko piro restoranti sebepi oleskere romane darhie te simbolizirinel čhivgja velespito so ki romani tradicia simbolizirinela baht thaj ko restoranto dela pe tradicionalno Romano hajbe.

Akava si panda jekh fakti kaj ki lumia isi pherdo pendžarde persone so si len Romano darhinalipa , numa isi pherdo aver da pendžarde persone so garavena kaj si Roma sebepi i diskriminacia mujal o Roma em garavena piro Romano identiteto.

O organizatori e protestonge taro Roma ko 8 juli ko Brisel si demantirime taro nevo romano eurodeputati so vakerela: "Nikana na kergjum kontakto olea"

O Štefan Pongo šoferi kamioneske so piro tromalo vakti aktivno si ko civilno aktivizmi ko momentio konektiringja organizacia anavkerdi sar "Čehoslovakiakiri Romani Unia, so sine misafiri ki programa "Intervju" an i RMEA TV, moderirimi taro Patrik Banga. E Čehoslovakiakiri Romani Unia kerel aktiviteto jekh a jekh sar ki Čehia agjaar em ki Slovakia.

I aklamacia e Romane naciake so dengja le akaja asociacia iranel i sama kaj trubul pobari romani akcepcia ko uče funkcie. O Intervju e žurnalistoa Banga avgo drom sine sikavdo an i TV ko 28 juni.

Ko 29 juni reslja o eurodeputato o Rom Petar Polak so si Rom tari Slovakia kergja kontakto e serverea ko informacia taro Romea cz. thaj e redaktora tari Romea te den antvorto ko akcepcie taro Pongo kaj ola duj džene sine len telefonsko kontakto thaj inicirinena sine te keren TV emisia live o duj džene. O Polak vakerel kaj sa odova nane čačipa.

"Nikana na kergjum kontakto e rajoja Pongo, ni prekal telefono, ni personalno em direktno. Nikana na planiringjem nisavi emisia In Live. Ov našti te kerel kontakto ni mire asistentoa soske ko momenti nane man ni asistento a o mandato sar membro ko Europakoro parlamento ka ovel verifikujmo ko 2 juli 2019 berš.

Me planirinav te dikhav man e eurodeputatea Tomas Zdechovsky . Bibahtalo sium te vakergjum kaj o organizatoria akale protestoske o Štefan Pongo kaste na pendžarav buvljarel hohavne informacie baši miri perosnalno diskreditacia", vakerela o Polak ki notacia bičhavdi dži ko serveri informacienge Romea.cz.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/world/organizer-of-8-july-protest-by-romani-people-in-brussels-is-corrected-by-incoming-mep-i-apos-ve-never-spoken-with-him

Youtube: https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=IZCgYypezbU

Ake nekobor interesno anava e Romenge so korkoro peste ola anavkerena

Trujal saso anav notacia Rom/a, ola korkoro peske si len dende pobuter anava te šaj te keren diferencia thaj prependžaripa kote ola preperena. Majbut olendar si dende anava aso o zanatia so keren sine ko purano periodo.

Ake nekobor olendar ko nesave thema an i lumia so si pendžarde:Gurbetçi, Arlije - Yerli.

I zanaetčie so keren sine buti rupunea -srebro an i romania si anavkerde sar Argintari, a okola so roden em thovena o somnakaj si anavkerde sar Aurari, a o limaria an i romania anavkeren pe maškar peste sar Kostorari.

Okola soartiklirinen artikloa sar so si bakari,sinie, kazania, em aver ko diferentno thema si len diferentno anava. Maškar odola anava si: Gabori, Kalderaši, Tamari (Kovaci).

Trujal sa panda pendžarde anava e Romenge so anavkeren pe maškar peste si panda akala da desave anava so si saste pendžarde maškar o Roma a odola si: Bajaš, Lovari, Sitari, Ursari, Aškalii, Čivutari, Djambasi, Jeniše,Kale, Manush, Domari, Luli, Kirpač, Lautari, Lingurari thaj avera.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 102 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

Golden Wheel - Entry Application Form

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali