Kultura

"Roma" nominirime bašo "Oskar"

I kalo -parni drama taro Alfonso Kuaron "Roma" si nominirime bašo majšukar filmi, režia, akterka, scenario thaj an i kategoria "stransko filmi"

O filmi "Roma " mukhlja piro belego ko lumiakiri filmeskiri thaj festivalsko scena ko nakhlo periodo. O "Roma" si drama taro 2018 berš so si hramosardi thaj režirimi taro Alfonso Kuaron so si ko jekh producento , ko-producento so kergja o filmi.

O korpdukcie taro Mexico thaj USA si i Jalica Aparisio thaj Marina de Tavira. O filmi si kerdo aso 1970 thaj 1971 berš, thaj si jekvaš autobiografsko aso o vospitiba taro Kuaron an o Mexico City thaj dikhel pe o dživdipa e familijakoro aso jekh čorolikani klasa manuša.

O anav si aso jekh Romani mahala an i akaja diz. O dizajno e fotografiake si precizno kerdo tari memoria taro Kuaron. O režisero thaj producento o Eugeno Cabalero bahtake arakhel odothe jekh kher Romano so sine angleder peraviba thaj rekonstrukcia te ovel forma sar olengoro kher so sine ko 1970 berša dopheribaja lizgibaskere duvaria thaj ikavdo tavani te šaj ovel le naturakiri roš.

EU putargja konkurso vash phursako an i integracia e Romengiri "Napendžardi Heroina"

O EU lansiringja konkurso vash phursako an i integracia e Romane džuvljake anavkerdo sar "Napendžardi Heroina"

Akava phursako legarel pe okole Romane džuvlenge aktivistoa taro West Balkani thaj Turkia. Odova legarel pe okole Romane aktivistekeknge so an i piri jekhin si šerutne akteria an o lačhariba e socialno integraciake e Romenge

Akava si motivacia thaj direktno suporto e Romane džuvljake taro NGO sektoro a dživdinena thaj si aktivno an i R.Makedonia, Srbia, Montenegro, BiH, Kosovo, Albania thaj Turkia.
I aplikacia thaj sar trubul te nominirinen pe o kandidatle si an o akala linkoa:
Informacie ko linko https://goo.gl/Q4NA9K
Aplikacie https://goo.gl/XqZPJD
Nominacie https://goo.gl/EGPxCj
Aneksia https://goo.gl/KCKxwo

Paluno roko: Februari 15, 2019

Rodaripa taro Indiakere darhia e Romenge. Olengiri historia, čhibjakoro thaj kulturakoro barvalipa

O darhinalipa e Romane jekhinake akana nane ni miti nit garavin. I misteria taro darhinalipa thaj i durutni historia e Romenge ikljol taro lingvistikani, historikano thaj kulturakiri funda.

O dži akanutno džanlipa tari lingvistikani thaj kulturakiri antropologia, thaj i etnološko studia e romane jekhinake zojrakerelk olengere indiakere darhie taro Roma thaj čhinavgja o arhaično stereotipia so si konektirime e darhinalipaja thaj i migracia e romane naciakeso si panda majteleperavde thaj marginalizirime odori kaj so ola akana dživdinena.

O avgo rodaripa sine te keren opservacia e darhinenge taro Roma upral i funda tari čhibjakiri analiza si taro jekh hungariakoro pastoro o Vali Stefan so tradicionalno dela pe leskle sar sertifikato kaj ov arakhlja e Romengoro darhinalipa kaj avel tari India.

Ko starti taro 1760-to berša ov an o Universiteto ko Lieden - Holandia arakhlja trin kolegen studentia taro than Malabar so si an i India kaskiri čhib thaj forma e mujeske si identično sar ko Roma so dživdinena sine ko pašipa taro Komarno (avdisutni utarali Slovakia).

O Vali Stefan sine an i familia so posvoingja ole, a ko olengoro kher keren sine buti Roma thaj odoleske ov notiringja akaja identifikacia ki čhib so keren sine lafi akala studentia taro Malabar thaj o Roma. Ov kergja lčista taro 1000 lafia so keren sine o studentia thaj kerel sine i paralela e listaja okole lafencar tari Romani čhib palo iraniba taro universiteto te šaj te definirinel o čačipa taro oleskoro rodaripa.

Link: http://www.albaiulianul.ro/cultura/item/6933-examining-the-indian-roots-of-roma-their-historical-linguistic-and-cultural-

 

I avgo Romani cirkuzantsko trupa an i Europa sine panda ko 1322 berš

An i piri barvali nacionalno historia upreder 1000 berša o Roma sine pendžarde sar manuša artistoa.
Trujal sa ola sikavgje pe sar cirkusko artistoa sar so si žongleria, akrobatia thaj aver so sine lengiri profesia.

Ko jekh rodaripa akcentirinela pe kaj i avgo romani cirkusko trupa an i teritoria tari Europa sikavela pe panda an o 1322 berš. Oj reslja taro Egipet an o Carigrad thaj gejnel sine 20 džene so keren sine but riziko performansoa an i arena. Odoja grupa an o 1323 berš prekal o Carigrad thaj Trakia reslja majanglal an i Makedonia thaj palo odova geli an i Srbia.

Ko odova vakti an i Srbia sar thagar sine o Stefan Uroš II jali majpendžardo telal o anav Dečanski. O grčko historičari Nikifor Grigoras ilustriringja odova cirkus ko plo lil " Historia e Vizantiake"

Aso oleste odola cirkusko preformansia an i Srbia keren sine sa odola aktia so keren sine thaj an o Carigrad. Akala prezentacie keren sine len em ko Prizren, Skopje thaj aver dizia. Majpakjavutne akaja grupa Roma cirkuzantia palo odova geli nekote an o Paščim, majpakjavutne an i Špania. Akala dokumentia sine sar fakti kaj o Roma sine an o akala teritorie an o odova periodo.

Palo odova ko vakti tari Osmanlisko Imperia so ali ko akala teritorie isi siguritetno hramosarde lila kaj o Roma sine ko akava regiono. Jekh olendar si jekh lil statistikane gejnipaja taro 1491 berš kote notirime si kaj sa o registririme Roma sine len hristiansko religia thaj o Turklie kana avile ko akala thana o Roma sine odothe.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali