Kultura

„Somnakaeskiri Rota„ rotirinela po 17-to drom

Sar ko nakhle berša agjaar akava da 2019 berš ko avipa taro Internacionalno Romano dive 8-to April , i SP BTR Produkcia havljarela o 17-to edicia taro Internacionalno Romano filmsko festivali "Somnakaeskiri Rota 2019"

O aktivitetoa akaleberšeskere manifestaciake startujngje e praktikane ofisoa ko editiriba jekhminutakoro video kote o mentoria praktikujnena e terne romane čhaven taro 10-15 berša sar te keren jekhminutakoro video.
O majsukcesiale ka oven prezentirime thaj phursarkerde taro organizaciakoro ofiso e festivaloske.

I oficialno programa ki prezentacia e filmonge kote ko akale beršeskiri festivalsko programa ka len than ka ovel an o 3 thaj 4 april an i Kinoteka e Makedonikae.

Akava berš bašo phursakoa ki konektirimi selekcia taro resle paše 40 filmia than lena 18 filmia.

An o 4 April taro 19 o saati ka ovel ceremonialo bašo diba o phursakoa e majsukcesiale filmonge thaj utsavalo phanlipa e festivaleske.

Ko jekh akava festivali sar o nakhle berša finasiski suporto dengja i Fuilmsko Fondi tari Republika Utarali Makedonia.

 

Akava berš agorkerena 100 berša taro bijanipa thaj 30 berša taro meriba taro Slobodan Berberski

O Slobodan Berberski si pendžarutno romano poeto thaj jekh taro inicijatoria taro Jugoslaviakere Roma te anvkeren pe sar Rom -a . Akaja akcia startujngja an o 1967 berš. Ov sine thaj o avgo presidento alusardo an o Jekhto Lumiakoro Romano Kongreso -avdisutno IRU so sine an o 8 Aprilo 1971 berš an o London..

O Slobodan Berberski si biame an o 20 oktombro 1919 berš an o Zrenjanin kote agorkjergja fundavno škola thaj gimnazia. Počmingja studie bašo Jurisdikcia numa sar membro an o SKOJ sine phanlo an o 1941 berš.

Oleskere editirime lila sine: Palo birišim avel vinožito - Za kišom biće duga (1950), O anglonilasj thaj o jakha - Proleće i oči (1952), Lelja - Uze (1955), Navakti -Nevreme (1959), I divesari maribaskoro - Dnevnik rata, (1959), Gudlo dive -Blag dan (1964), Kote (1968), O džajbe e phraleske Jakala -Odlazak brata Jakala (1976), Sar bimorthikakere elenia -Kao beskožni jeleni (1977), Panda o sune korkoro peste te agorkerel - Još san sebe da dovrši (1979), Simantra -Međe (1982), Sakodivesa -Svakodnevnica (1983), Naande panja - Vode nečekane (1984), Dub (1986).

O Brberski načhinavde amalinel sine e divesenge so naracie kerel sine na salde peske numa saste lumiake, o manuša taro sakodivesa, baši baht thaj i bibaht, asajbe thaj asva thaj saste sa e manušeske.
Oleskiri poezia sine kerdi translacia ko buteder aver čhibja sar so si romane, francusko, rusko, hungariakiri, romansko, albanikani thaj slovensko čhib.
Avdive jekh drom an o Beograd legarela leskoro anav. Mulo ko 1989 berš an o Beograd.

„O Toto thaj oleskere phenja" dokumentarno storia buteder internacionalno phursakoncar taro režiseri Aleksandar Nanau

„O Toro thaj oleskere phenja”, dokumentarno filmi taro romansko režiseri Aleksandar Nanau. Ov si snimime an o 2014 berš, thaj o filmi dži akana reslja but internacionalno phursakoamaškar so thaj o francusko phursako tari kultura an i kategoria studentsko sinema an o Kansko filmeskoro festivali.

O šerutne protagonistoa si e dešberšengoro Tononel thaj oleskere phenja tinejdžerke i Andrea thaj i Ana. Akala Romane čhave dživdinena an o jekh studentsko apartmano ki jekh kamra so si olenegere dajakoro i Siminka, so si an o phanlipa sbepi so bikinel sine droga.

Ola trubul sine te oven ko pire dajoja (o phrala tari olengiri daj), numa sa ola bikinena heroino. I Ana da ko jekh istemalkerel narkotikoa, so buteder droma si astardi thaj phanli sar olakiri daj.

Palo akava o Toto thaj i Andrea si lende thaj legarde ko Ofiso čhavenge bizo jeria . Ola odori startujnen te sikljoven te drabaren thaj hramosaren i Andrea ko ple 15 berša, a o Toto sikavel piro talenti bašo hip - hop dansi e grupaja.

I Ana ko jekh momento avel peske taro phanlipa thaj našti te ovel krisime soske nane but faktia mujal olate thaj dela lafi kaj nikana nane pobuter te lel i droga. Numa odova lafi nane ikerdo thaj agorkerel sar so buteder angleder agorkergje asavke dende lafia sa okola so lena sine droga.

Link: https://cineuropa.org/en/newsdetail/264373/


Trejler: .

Dromaurtno performansi "Rasno diagnoza : Roma"

O anav e performansoske si legardo aso nahumano psevdonaukakoro kategorizacia taro Sinti thaj Roma taro nacistoa, popularno anavkerde sar "Cigani" so opservirinen pe sine sar kategoria " Suhumano"

Paše 500.000 Sinti thaj Roma sine mudarde dži ko 1945 berš. Ko buterder 40 performansoa panel diskusie thaj 12 informativno mesale kote klar si definirime saste o nacistikano proceso o genocid palomaribaskiri historia. Ko Magdeburg sine agjaar anavkerdo "Romano kampo".

O majpendžarutno Rom sine i Erba Lauenburg so sine modeli bašo Unku an o 1931 berš ko lil e čhavenge Ede thaj Unku Grete Vajskopf . I diz Magdeburg sine jekh taro avgo dizja kote si kerdo lipar e Romenge thaj Sinti.

An o parko ko Furštejnval na dur tari katedrala dizajnirime an o 1998 berp an o Magdeburg taro skulptori Volfgan Rosdojčer lipar bašo paše 470 Magdeburško Roma thaj Sinti so sine mudarde an o odola konc logoroa.


Link: https://www.focus.de/regional/magdeburg/magdeburg-wanderausstellung-rassendiagnose-zigeuner_id_10441795.html?fbclid=IwAR2g221-f2B0JXib18QgeCIUxZpXvsLAb6Hfs1Zmu7yEFhPlKMFR2F7-HCM

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 352 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali