Socijala

Srbia: Soske amenge sa jekh kana brutalno marena e Romen?

Ko starti e masekoske oktobro jekh rom thaj romniu sine marde ko busi. Baši tortura nane te džanel pe sine dži kote jekh terni rakhli na hramongja ko socialno netvorko akava brutalno akti. Ni jekh taro o manuša ko busi na uštilo te braninel . A prekal o indikacie akava atako sine kerdo salde faktea kaj ola sine – Roma.
O atakia upral o Roma ko sasoitnipa nakhen nanotirime em bidikhle jali sastetikne globencar em konsekvencar., a ko akava akti sine sa o elemnetia tari natolerancia em o institucie valjani sine te keren reakcia akcentirinela o presidento e Romane ligake em lungoberšengoro romano aktivisto o Osman Balić.
–Fakti si kaj isi buteder atakoa kote so amen panda na džanaja jali na dikhlem len. Em o romane organizacie si nahazrde so si odokhare but atakoa. O atakoa kote isi natolerancia si konsekvenca akale sasoitnikane dživdipaske . Isi atakoa so but serioznio trubul te keren buti o institucie sar so si o krisia o ombdusmano em i policia . Numa ola na kerena khanči em agjaar e ksenofobiake em e diskriminaciake sar te den bavlal ko dumo majbuteder , a o konskevence nane nisave jali si slade but minimalno, notirinela o Balić.

Link: http://www.portal-udar.net/zasto-smo-ravnodusni-dok-brutalno-batinaju-rome/

BiH: I Misia taro OSCE dela suporto e kampanjake „Stop! Retorika e natoleranciake“

Taro 16 oktobro dži ko 16 novembro ko pervazia e kampanjake „ Stio! Retorika e natoleranciake“ ka kerel pe ospervacia em analize ko komentaria taro 15 Web portaloa ko BiH, vakerdo si tari rig taro OSCE ki BiH.
-I Retorika tari natolerancia em I diskriminatorsko retorika nane tromalipa ko lagikeriba numa olakoro telepravipa , so šaj te anel kriseskoro akti. I rolja taro redaktoria si te chiden sa o komentaria so si len asavki retorika em diskriminacia taro Web portaloa , a ko ekstremno aktia te kerel kolaboracia e krisoa thaj e policijaja te šaj arakhen o identiteto e aitoreskoro taro odola komentaroa –akcentirinela o direktori taro Ofiso baši mediumia ki BiH i Dženana Burek.
O akcentiriba e fakteskeke kaj istemalerel pe asavki natolerantno retorika si bari ko interneto ko agorutne nekobor berša , o Šefo e misiake taro OSCE ki BiH , Ketlin Kavalec vakergja kaj barabutne takatea šaj te keren maripa te vuvljargjovel akaja retorika tari natolerancia so kerel te ovel incidentoa ki lokalno jekhin.
– Akharaja sa e rigen te oven amjtolerantno ko istemalkeriba asavki retorika so kerela baro hulavipa. Istemalkeriba asavki retorika si baro riziko –vakergja I Kavalec.

Link: https://tntportal.ba/misija-osce-a-u-bih-podrzala-kampanju-stop-govor-mrznje-u-bih/

Desave europakere funkcioneria istemalkergje i pnademia te diskriminirinen e Romen

Prekal o aktivitetia bašo manušikane niamia , o lokalno ofisoa taro nekobor europsko thema kote si majbaro romane jekhina keren sine diskriminacia em nakanonikane katia mujal o Roma lafea keja keren aktia mujal I pandemia taro Covid 19 . Soske o numero taro inficirime taro akava virusi ki Euriopapalem bajrola em nesave ekspertia daraba kaj palem ka iranel pe akaja represia. I romani jekhin ki Bugaria sine prskimi sredstvoncar baši dezinfekcia taro aeroplanoa bašo priskibe kulture ko starti tari i pandemia ko nakhlo anglonilaj. O Romane gava ki Slovakia sine jekhutne thana kote i armia kerel sine testia em patrole šastraja automatsko puškencar.
Ko romane mahale ki Centralno em Purabali Europa kote I policia kerela sine karantini, thaj sine baro numero raportoa kaj I policia istemalkerel sine brutaliteto mujal o Roma.
O aktivitetoa notirinena kaj I situacia si bilačhi sebepi o fakti asavke diskriminaciake na sine ando krisi taro aver Europejcia , a o Roma na mangen te keren lafi sebepi I dar taro konsekvence. I implemnetacia taro zorale konsekvence em aktia ki romani jekhin trujal so na sine dende baro numero aktia mujal olende , sikavel kaj nesace govermentoa istemalkeregje akaja pandemia sar represivno metodi em taktika. Ko butededr europakere thema I infekcia maškar o Roma na dikhel pe saine, ama e slovakiakere legaripa ko agor e nilaeske vakergje kaj isi ko 179 aktia tari infekcia ko romane mahale kote dživdinen 500.000 Roma. Ko putardo lil taro maj , duj aktivistia manušikane niamenge ko UN akhargje e bugariakere goveremnto te čhinavel e policiakoro operacie so si konektirime e pandemiajaja ko romane mahale em te čhinavel I antiromani retorika , kana o lideri e partiakoro ilustriringja e romengiri jekhin sar “than taro infekcie”. O Roma sine targeti taro oficialno persone e3m ko aver europakere thema.

Link: https://makpress.mk/Home/PostDetails?PostId=374776

 

Ki Srbia , astardo neonacisto em pedofili thaj oleskoro dat tari Belgia

Ki Srbia astardo si o neonacisto Eric Lamers (60) thaj oleskoro dat o Moris (85) sebepi došperavipa seksualno terorske upral čhavo ki Belgia, akcentirinela o medium "Nieuwsblad.be".
Sar so hramosarela ola akava kurko ka oven dende e belgiakere ofisenge numa o krisi tari akaja them panda na oficijaliziringja akava akti kaj ola si astarde. O Lamers sine anglutne da krisimo em ko phanlipa sebepi dujdrom mudaripa ko Antverpen em jekhe akteske kote dengja arka jekhe pire amaleske te parunen jekhe manuše , em sine ko jekh pučljardo soske sine le konekcija e kriminalno grupaja anavkerdi sar „ Barbandsja banda“ kote ko 80-to berša mudargje 28 manupen em sine len baro čoribaskoro kriminaliteto. O Lamers jekh drom sine astardo ki Srbia ko 2008 berš. Tegani o procesi sine paše jekh berp sa dži kote na sine deportirime ki Belgia.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 281 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali