Socijala

Ko Vranje pharo incidenti: Khuvgja ko časi em margja hendikepirime romane čhave!

Ki specijalno škola OU „Jovan Jovanović – Zmaj“ ko gav Masurica ko šptartodi ko 8 oktobro ulo pharo incidenti kote o rom jekhe profesorkake khuvgja ko časi em margja jekhe čhave so sine le hendikep, vakerel i informacia taro Info Vranjske.
Prekal i informacia o rom e profesorkakoro M.S. khuvgja ki škola em margja e čhave romano nacionaliteto ko vakti kana ov dela sine vika em pišta.
Akava skandali našti sine te nakhel nanotirime em ale odoteh i direktorka e školakiri Jasmina Blagojević em policia. O pedagogo sine le dikhiba e jeriencar taro romano čhavo.
Palo akava khedingje pe sa o Roma tari i mahala em ale ki škola kote i direktorka savoren paldingja len napalal em na manglja te del nisavi notacia akale incidenteske.
Ko jekh sebepi akava incidenti na reslja nisavi aver buvli informaoia kote na notiringje la ni i policia, školsko inspektorato, lokalno legaripa thaj o minsiteriumi baši edukacia.

Link: nfovranjske.rs/info/težak-incident-upao-i-na-sred-časa-pretukao-hendikepirano-dete?fbclid=IwAR28bqP3evv2PSsc7VvIcsDdjBUveDPvKBvCHNFgGF1Aqc7bUEygM-C-1Q8#.X4S6GjzocIw.facebook

 

EU: Nane sukcesi ko egaliteto e Romenmgoro

I andi strategia tari Europakiri Unia vash integracia e majbar minjoritetoske etnikane Roma thaj Sinti , jali manusha so si len romane darhie - nane sukcesialo.
Palo 10 bersha specialno politika e Romenge I eurokomesarka vash europakere normative Vera Jurova, o kurko so nakhlja akcentiringja deprimirachko bilanso: “Chachipaske ko akala desh bersha na kergjem but lachipa e Romenge” vakergja I Jurova ko Briselo. I diskriminacua upral 6,3 milionia Roma ko thema membrora an I EU si bilacho belego ki Europa vakerel I Jurova. Akava trubul te trampinel pe akcentiringja o eurokomesaro. E neve desh bershengere planoa o Brisel kamel te chivel e themen te shaj o Sinti o Roma em o Travelsoa teovel olen majlache shartia djivdipaskje sar o aver dizutne.
Ko fokuso nane pobuter I “integracia” numa”inkluzija” em jekh a jekh leiba than e Romen vakerel pe ko strateshko dokumento e Romenge tari Europakiri Komisia. Telal I terminologija “Roma” EU te astarel sa grupe Roma, Sinti thaj Travelsia.
O anticiganizmi si ekstra forma taro rasizmo em natolerancia so si buteder europakere themnde vakerel o eurokomearo Helena Dali so presentiringja I nevi inicijativa ko Briselo.
I kriminalizacia em marginalizacia e Romenge na tromal te ovel pobutyer. Sar egzamplo o 52% Francuzija si but natolerantno kana si len komshie Roma jali Travelsia
Akava sikavel I kerdi studia tari Europakiri Agenciua fundavutne niamenge.
O eurokomesaro Jurova vakerel kaj kana sine ki visita e gavenge ki Slovakia kote si Roma sine but bibahtali soske e Romen nane len toaleti em pani.
Rodela pe o EU thema kanonikane te ovel olen obligacia te implementirinen I strategia. O eurokomesaroa na gele dur odothar. Em ko avutne desh bersha ka ovel kerdo salde te manglke o thema taro EU . Ki strategia o Roma trubul te oven definirime sar “minimalno targeti”. O EU them ate na kergje odova nane nit e oven sankcionirime,

Makedonia: Ko veleško kindergartenia ko akava anglojevend ka oven akomodirime salde deš Romane čhave tari socialno kategoria

O proekto akomodacia e čhaven ko kindergarteni taro romano nacionaliteto tari socialno kategoria ko gardenia ko Veles džala em ko akava sikljobaskoro 2020/21 berš a implementirinel pe ki kolaboracia e Komunaja Veles thaj o Ministeriumo baši sociala.
Ko momenti sar so si vakerdo keren aktiviteto te arakhen čhaven so pheren o kriteriumoa em si socialno telepravdi kategroria dizutne.
Informirinena akj sa o enja kindergartenia kote šov si ko Veles em po jekh ko Karaslarim Gradsko em Čašaka asao o protokoloa isi than bašo 723 čhave. Olendar hramosarde čhave si 546 čhave. Sar so si vakerdo , 414 čhave ko dive avena ko sa o enja objektoa. Pučiba si trujal akala šaj li te hramosaren pen eve čhave ko kindergarteni. Ola vakeren kaj keren pe rpioritetoia upral I funda o duj jeria so si ki buti, o korkoro jeria so primal olate kompletno si akomodime ko kondergarteni ko sa o enja objektoa.

I Europa dela love e bugariakere policiake te „disciplirinel“ e Romen , a na dela e diskriminirime Romenge taro Vojvodino

Ki slika dikhela pe sar jekh phuri manušni pire unukoncar! Odova nane migrantia Ola si bugarsko themutne –Roma so si paldime taro pire khera ki romani mahala Vojvodinovo.
Ola premal o ministeri arakhibaske Krasimir Karakačanov si „dušmania no 1“ ki Bugaria. O Roma taro Vojvodinovo si daravin baši Bugaria.
O akti taro 8 janurai 2019 berš kana duj džene premal o Karakačanov „Cigania“ margje policisko specijalco telel napkajajbaskere faktia . Em ov angja dekreto sar kolektivno akti sa e Romenge te oven dislocirime taro Vojvodinovo. O Generali Šivikov angja sasti garda policajcoa em kergja odoja akcija mujal o Roma taro Vojvodinovo.
Trujal o rekacie taro internacionalno institucie em organizacie taro NGO sektori, dži ko avdisutno dive (20 masekoa palo odova akti) o Karakačanov panda nane krgdo došperavibaskoro akti mujal oleste em bare samaja arakhen e kriseskere aktia em i komisia baši protektiva tari diskriminacia kote isi pherdo aktia ko Kodeksi so šaj tromale te ovel krisime.
Odoleske ko 2019 berš protestiringja pe ki Sofia, Brisel, gent, Hag, Skarbek, Koblenz, Pilsen saste trin čhona te šaj te klerel pe protektiva akale romenge taro Vojvodinovo em o Roma ki sasti Bugaria.
Trubul baro političko hrabrost te kerel pe akaleske lafi em akale pučibaske.
Ake taro januari 2019 alo em oktomvri 2020 berš kana kotor taro bugarsko eurodeputatoa dengje piri vota ma te ovel ki debata o teksti kote I Bugaria ka del vota te implementirinel pe Rezolucia e Bugariake em sikavela:
- žaliba baši anti Romani atmosfera ki Bugaria
- žaliba bašo odova so o Roma zorea sine paldime taro ple khera ko Vojvodinovo sar rezultati taro protestoa ko Vojvodinovo.
- apeli te čhinavel pe e edukaciakiri segregaciae romane čhavenge
- apel ma te ovel natolerantno retorika em diskriminacija mujal o Roma ki konekcia tari pandemia COVID 19 lama sine phanle saste romane mahale ki Bugaria tari policia.
O 17-ta bugarsko eurodeputatoa ko Brisel trainen akale pučibaske so si konektirime e Romane temencar em kana jekh olendar – o Džambaski kerel atako mujal o Roma, o aver traindo em solidarno si oleam trujal sar so vakerel pe phravde akhargje ki peticia taro vugarsko diyutne te distancirinen pea kale manu[estar.
9 taro 17 eurodeputatoa phravde a;hile mujal o Roma ko votive ko Brisel em dengje suporto e akcienge taro Karaka;anovko Vojvodinovo ko januari 2019 ber[.
O Brisel si Vojvodnovo, o Vojvodinovo si Brisel !

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 461 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali