Socijala

O Tajson Fjuri akharel e britansko premiere Boris Džonson te marel pe mujal o risizmo mujal o Travelsia, ko vakti kana kerel marši mujal o rasizmo ko Morecamb

O Tajson Fjuri akhargja e britaniakere premiere o Boris Džonson te marel pe mujal o rasizmi mujal o Travelsia palo incident ko jekh pab ko Lankashir. E lumiakoro šampioni ko profi boksi ki phari kategoria anavkergja le sar “rasistikano” akti kana na mukhle duj e Travelsen te khuven ko Pub ko Lankashir akava kurko.
Ov hulavgja slike avri taro Pub ko Harly Flaer ko Morecamb taro duj murša Travelsia kote murš na mukhel olen te khuven andre havljargja ko palokurko o LancsLive. O Tajson tegani rodingja suporto taro premieri Boris Džonson ko socialno netvorko em vakergja kaj o “Dživdipa taro Travelsoa si but importantno” ko trintodi avrial taro odova pubi. Ova lo deše manušencar em kergja protestoanglal o pabi kote sine čhivdo sine video ko Twitter mesaža : “ Nane lačhe te ove rasistimujalk o Travelsia” o 32 beršenogoro Tajson ko video vakergja : “ Akahrava tut premiere. Kote sijan Trubul t eave ko Morecamb em te palde e rasiston. Boris, kaj sian Boris?

Link: https://www.manchestereveningnews.co.uk/news/greater-manchester-news/tyson-fury-calls-boris-johnson-18988111

O rom e romanjake so muli ko bijanipa I Kadria Jašar, o čačipa ka rodel le ko Kriso

Premal leskere lafia o ratvariba so sine faktori te ovel meripa , šaj sine te ovel čhinavdo dži kote o doktoria so kergje kontrola e romanjake , te ačahven la sine ko hospital, ko than te iranen la khere.
Akava meripa e 40 beršengere Kadria Jašari em olakoro bebe ki Klinika baši Ginekologia akala divesa sine importantno informacia ko mediumia. I Rom e mule Romnjakoro Sedat Jašar bašo medium “Sloboden pečat” vakergja kaj akava si doktorsko feleri a o čačipa sar so akcentiringja ka rodel prekal o institucie em krisoa. Premal leskere lafia o ratvariba so sine faktori te ovel meripa , šaj sine te ovel čhinavdo dži kote o doktoria so kergje kontrola e romanjake , te ačahven la sine ko hospital, ko than te iranen la khere.
Ole sine le dikhiba e legarutnencar taro GAK em e doktorea so primingje oleskere romnja. Javere rigatar I direktorka tari Akušersko klinika baši ginekologia Viktoria Jovanovska, vakerela kaj o doktoria kergje sa te kurtalinen e romnja em e bebe.
– Akava si avgo drom te merel amenge khamni romni ko GAK, sar so me aljum sar direktorka. O doktoria kergje sar te šaj kurtalirinen e Romnja em e bebe numa alo dži ko abrupcia (odlepingja pe o gad ), em kergja o bebe te merel, a palo odova taro baro ratvariba muli em I khamno romni. Amende sine duj anesteziologia ki smena , em panda dujen akhargjem te aven kheral, vakerel I Jovanovska em vakerel kaj džanel kaj si but bibahtali I familia ama čhudel o pakjajbe kaj o doktoria kergje feleri.
Premal o doktoria I muli Romni sine la 40 berša. Odova sine lake 11 khamnipe isi la štar čhave bijame dživdie eš šov abortusia. I dežurno ekipa ki Klinika vakerena kaj alo dži ko intrauterno meripa e fetuseske sebepi abrupcija.
„Pali kerdi intervencia sine legardi ki šok soba kote trujal I intenzivno reanimacia prekal o protokolia, olakiri situacia na lačhargjopvel sine kote palo odovo o sasto timi taro ginekolozia em anesteziolozia angje decizia te kerel pe revizija. Oj si kerdi em trujal o dendo zori taro o sasto timi te ovel krtalimi I pacientka, oj muli” si ki vaktavin taro GAK.

Link: https://www.slobodenpecat.mk/soprugot-na-pochinatata-rodilka-pravdata-ke-ja-bara-na-sud-video/

Youtube:

Europikani agencia bašo fundavutne niamia: O Roma dživdinen 10 berša pohrai taro avera Europejcoa

25% taro Romane čhave nane but lačhe parvarde, a e dživdipaskoro veko ko Roma ki Europa si potikno bašo deš berša ki paralelea avere auropjanencar, sikavela I studia implementirime maškar 4.500 Roma ki sasti Europa.
– Sako štarto Romano čhavo dživdinel ki familia so nane len fundavutne šartia dživdipaske sar so si sasto hape, tato, jali pukjibe kiria. Buteder olendar em si bokhale. Trujal odova e dživdipaskoro veko ko Roma si 10 berš majtele tari aver populacia, hramosarela i Europikani agencia bašo fundavutne niamia (EAOP) ofisea ki Viena.
–O raporto sikavela o šokantno čačipa so isi ko buteder Roma ki avdisutni Europa, vakerel o direktori taro EAOP , o Majkl O’ Flaherti.
I studia si kerdi upral i funda taro anketiriba so si realizirime ko thavdipa taro decembro 2018 berš dži ko juli 2019 berš ko pobuter taro 4.500 Roma ki Belgia, Francia, Irska, Holandia, Švedia em ki Britania. O čhave but droma arakhen pe taro naamalipa em natolerancia , a pobuter taro 30% taro jeria vakerena kaj olengere čhave sine verbalno maltretirime ko škole sebepi olengoro identiteto.
O aver rodaripa kerdo taro EAOP sikavela kaj paše jekvaš olendar o dizutne ki EU (45 %)na mangena te ovel olen Roma komšie, proporcia so majuči si ki Francia (52 %). Te šaj lačharel pe i situacia o EAOP akharel e themen membria ki EU „te mukhen e Romen em e Travelsen te šaj te dživdinen olengiri forma dživdipaske em te erakhen lenge majbuvleste thana em komoditeto ki odoja realizacia“

Germania: I Sintia em o Roma darana so si majbaro ekstremizmo maškar i policia

O Centralno Konsilo taro germaniakere Sinti thaj Roma rodel tari policia te kerel majbari kontrola ko radikalno structure kop lo personal. O Presdiento Romani Rose bašo “Schwabische Zeitung” ko trontodi vakergja: “ Dikhav kaj akava radikalizmi ki policia em specialno jekhina jali protektiva ko ustavi si but šubikerdo (...) Sar so but droma ki historian a troma te dikha ki aver forma salde e Germaniake ten a resel la negativno sama ko aver thema.
O Rose dekalriringja pee m rodel detalno analiza ko nacionalistikane ekstremistoa so isi tendencia maškar I policia. Ov irangja pe mujal o federalno ministeri andrune bukjenge Horst Zehofer (CSU), so čhidel I studia bašo rasizmo maškar I policia.
O Rose ko jekh komentiringja em o kriseskoro akti ko Ulm bašo čhivdi bari jag upral I romani familia so o definitivno decizia ka anel pe ko trintodi. Aso krisoskoro akti pandž terne persone frdingje fakeli, molotovo koktelo primal jekh romano karvani familia ko Erbah (region Alb . Donau). Ko vordon so haričkaske ka thabljol sine sine andre jekh romani daj so sovela sine pire 9 masekongoro čhavea.
„Sium sine čalo so o kriso em kriseskere ofisia seriozno dikhle o akti em motivi sar anticiganizmi” vakergja o Rose baši gazeta. “ Dđi akana ko amaro sasoitnipa phareste sit e lel džovaplipa kerde aktenge sar anticiganizmo, so avela hor ki germansko historia”

Link: https://www.stimme.de/suedwesten/nachrichten/pl/sinti-und-roma-besorgt-ueber-rechtsextremismus-bei-polizei;art19070,4397586?fbclid=IwAR1CKuqEDzp4APIcMvyWrw420-ZNVtKrp5jp-ENY8luzlHjmlFb9GCWOGjw

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 127 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali