I gili Lili Marlen si pendžardi germansko kamlipaskiri gili so reslja baro popularnost ko vakti taro Dujto Lumiakoro Maripa em giljavgja la i germansko giljavutni Lale Anderson.

I gili si giljavdi ko 48 čhibja em kerde si upreder 200 versie tari akaja gili . O teksti hramosargja le o germanski sikavno taro Hamburg -  Hans Leip, (1893-1983) sar mobilizirimo soldato ko vakti e Jekhto Lumiakere Maripaske. I gili kerel lafi bašo o kamlipa em mangipa taro soldati pali piri kamli so dikhel pe sine sako drom telal o feneri anglal o udar tari i kasarna, angleder te ovel bičahvdo ko fronti. I germansko versia akale giljake si kerdi ko 1939 berš a giljavgja la I Lala Anderson. Isto versija ama angilisko kergja la I amerikansko naturalizirimi Germanka I Marlen Ditrih. Odova vakti ko Dujto lumiakoro maripa sine jekh forma simboli ko motive e germansko soldatenge bizi diferenca ko savo tane fronti.

Prekal I ploština tari piri teritoria akaja them si ko eftato than ki lumia (3.287.263km²) paše 1,2 milijarda manuša.

O Nju Delhi I šerutni diz ki India si dujto majbuteder dizutnencar ki lumia.

Ki India isi kher so si kerdo ko učipa taro 5.500 metria.

I India nikana kip li historian a kergja atako avere themake.

Dži ko 1896 berš I India sine jekhitni them so sine la diamantia ki lumia.

I them India si majbari demokratia ki lumia , eftato prekal I teritoria em jekh taro majpurane civilizacie.

Ki India dživdinel I majbari familia ki lumia. E manuše so isi le 39 romnja em 94 čhave.

I India si federacia so isi la 28 thema em 7 unime teritorie.

I India si them majbare numero poštencar ki lumia.

Majbari kompania si I indisko trenoskiri (železničko) kompania kote buti kerena upreder 1 milioni manuša. 

I Majbari filsmko industria si ki India. Ko berš keren pe upreder 1.100 filmia , duplo pobuter tari USA em deš droma pobuter tari Bari Britania.

O šah si izmislime ki India.

I majbari škola ki lumia si ki India a ki olate sikljovena 45.000 sikle.

Interesno fakti si salde ko indisko džuvlja ki peste legaren odokhare somnakaj  em garaven 11% taro sa somnakaj ki them. Odova si majbut numa nacionalno trezoro ki USA,  Švajcaria em I Germania barabutne.

Ki India isi manuš so vakerel kaj na halja khanči saste 70 berša. Palo kerde but testoa o doktoria panda nane len džovapi akale fenomeneske.

I nidiakere policajcoa motivirinen pe finansisko tari them te legaren mustakoa.

Ki India isi desave čudno profesie sar so si dromskere užariba kana.