Socijala

RDS: Te čhinavel pe e praktikaja epizodno jali kerde kontrakti limitirime vaktea baši buti e Romane jekhinaja

Džanaja kaj deceniecar napalal , trujal „pherdo muj“ akcentirinel pe kaj isi bukjarne Roma si li odova ko themakoro jali privatno sektori, a i situacia si saste javer čhane. Em okova tikno kotor taro Roma so si ki Buti angažirime si ki majlokhi forma so nane sigurno  a odova si Limitirime kontrakti bukjake. So si o benefitia akale bukjarnipaja na trubul te hardžina lafia. Majabro benefiti taro odova si le e kompanien em firme so čhiven ki buti Rome a len finansisko infuzia tari them em si „tikne vaktea. Desavo periodi si a palo odova? Dažanel pe – nane khanči siguritetno. Ko than odoleske baro numero romane NGO , asociacie em avera so keren odova aktiviteto ki Romani jekhin „jekh toni“ lila hardžingenhramosariba em deiba akciono plania em strategie akcentea e Romane jekhinake a i them odova sa čhivel nesar telal „tepiho“. A sa odola akcisko plania em propozalia kerde si e Romenge te šaj arakhen pe desave savakteskere faisalia ko ekonomikano em finansisko progres Ama odolestar khanči. Khuven Roma ki buti ama limitirime vaktea ko 3,6 masekoa A palo odova –sastope!  Em save benefitoa isi odolestar Odova Rom ka lel desavo periodo minimalno plata numa bizo benefiti socialno em sastipaskoro siguriteto regresi, em aver. O kompanie lena love baši butikeriba asasvki kategoria manušenge sa ko vakti isi hairi odolestar. Valajni i them te kerel realizacia lungo vakteskiri strategia e romane jekhinake te našel pe taro riziko socialno em ekonomsko athinalipa, em te tiknjarel pe o nivelo te lel pe socialno arka.

Jekh kinekso vakerin vakerela: „ O dendo mačho si hajbaske jekh dive. Sikav man te astarav mačhen te šaj ahava sasto dživdipa“.

Germania: Nane mukhlo „rodiba ko kontejneria“

Okova so rodel em ikavel artiklia hajbaske taro kontejneria gunoenge taro bare marketia , kerel došperavibaskoro akti , vakerel o Majučo Kriso ki Germania.

I majuči kriseskiri instance ki Germania akava kurko havljargja negativno andi decizia ko akti anavkerdo sar “kontejneriba” . Agjaar si anavkerdo odova so rodela em lela artiklia taro kontejneria ko maerketia so frdena e hajbaskere atrikli em emiši . Phare si pakajbaske ko čačipa emiši, zarzavati , kaškavali jali aver artklo hajbaske ki Germania kerel došperavipaskoro akti.

Duj terne džuvlja I Karolina em I Franciska soske o kriso ko 2019 berš ki diz Firstenfeldbruck (Bavaria) sine krisime soske čorgje : ofot saatia socialno butikeriba em 225 eura globa . O duj studentke na mangle te šunen baši andi kriseskiri decizia em dengje Žačba ki majuči kriseskiri Istanca . Oj sine lenge irandi em notirime kaj “okova so angja o kanoni “principielno kerel protektiva o niami taro ploipa em bašo ekonomsko namoldime artikloa”.

Okola so roden hajbe ko kontejneria si tretirime sar kriminalcia. Ma te lipara kaj paše 800 milionia manuša ki lumia si bokhale ko majčorole regionia ki lumia.

Ko 31 avgust ki Kinoteka e Makedonikae premiera e “Del – Rota-Phuv”

„Del – Rota- Phuv „ – Doklumentarno filmi e Romane historiake

Produkcia: SP BTR, Coprodukcia: Studio 7

R.N.Makedonia, finansiko suportoa taro Film fondi tari R.N.Makedonia  

Režija: Kosta Markovski

Scenario: Zoran Dimov / Ramuš Muarem -Cirko

Artiklirime: 2020 berš

Vakti: 59 minutia

Jekh importantno pučiba?

  • Ola si trujal tumende, em tuamro trujalipa, ama kobor čače pendžaren e Romen?
  • Kobor džanena olengere barvale em lungo historia, tradicia, kultura, em čhib?
  • Si li olengoro dživdipa odokhare bahtalo em lošalo sar olengiri muzika, jali pharo, bibahtalo em kalo sar olengiri morthik?
  • Soske si bilaćhi i vorba „Cigan„? Soske keren maripe te oven anavkerde e terminologija „ROMA“?
  • Zapendžaren pe e majpendžarde romencar, naučnikoa - nobelovcia, presidentia themenge, akteria- oskarovcia, sportistoa .. (O dansko nobelovce pali medicina August Krog, o slikari Pablo Pikaso, kompozuitori em virtouozi ki kjemana Nikolo Paganini, akteria Čarli Čaplin, Rita Hejvort, Ser Majkl Kejn, Jul Birner, Ava Gardenr, Natali Vud, Elvis Prisli. Gitaristi taro Roling Stones o Roni Vud, o fudbaleria o Nesta, Pirlo, o mulo Hose Antonio Rejes em but avera.

Odoleske i SP BTR akharela tumen ko 31 avgusti 2020 – Palokurko taro 20 o časo ki Kinoteka tari Makedonia ki premiera e neve dokumentarno filmeske „Del-Rota-Phuv“ ki produkcia taro SP BTR em Koprodukcia Studio 7.

 

Link taro trejleri - mkd -

Link taro trehjleri . eng -

RDS: O romane partie akana ka „maren pe“ bašo dujto thaj trinto ešaloni , kana nane than ko avgo!

I deviza „ De so ka den“ palem si aktuelno maškar o romano politikano bloko. Pali avgo bibahtake bašo o Roma situacia kana dengje pe o funkcie –pozicie ko avgo ešaloni (ministeria, vice ministeria ) taro mandatari e neve Govermentoske o Zoran Zaev akana ka ovel aktuelno o hulavipa o funkcie bašo nevo formirime direktoriumo, sekretariati jali agencia  (nali nane pobuter ministeri bizo resor), palo odova o pozicie taro desve dirketorsko thana ko themakere institucie, olengere zamenikia, themakere sekretaroa em avera.

Em akana maškar o romane partie em olengere lideria len o kalkulatori em počminen olengere matematike ko ki savi pozicia te astarel. Te našti deputato, ministeri jali viceministeri, te astaren o treno taro aver potelune funkcie. Počmingje o „grebiba“ dži ko geovermento em premieri majanglader peske korkoro „lačho funkcionalno than-pozicia, a palo odova „de so ka den“ olengere majpašenge, familia em partisko megafonia.

Oraktika so em palo avgo „nokauti“ taro goveremnti premal o romano eštablimenti, džana okolaja „i pakjiv agorutni merela“

I fraza“me mange te astarav lačho than, a tumende koj dikhela“ si motivo so keren em lenageren pe o politikane lideria, bizo te rezonirinel so ka ovel oleskere nacijaja !

A odola da funkcie dži kote resel pe „te astaren olen“ na džal pe taro fakti kaj odole poziciake valjani te ovel profesionalco, em educirimo profili. Ama kas halja odoja gajlja? E romane lideren prioriteti si te šaj astaren i eventualno dendi pozicia –funkcia . Soske ola sako drom trubul te oven, deputatoa, ministeria, viceministeria, direktoria . I fotelja si gudli. A isi li profesionalno em edicirimo prfili odole pozicienge , a nane eventualno partisko angažirime- e olenge nane thana!

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 128 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali