Socijala

Kana resle o Roma an I Europa?

Nane siguritetno faktia e azisko thaj ranoeuuropakiri historia e Romengiri , njuma salde akcepcie kaskiri translacia  ko pobuter aktia panda si tema tari debata. Šaj nikana na džana saste soske thaj kana o Roma avgo drom avile an I teritoria tari Europa . Ko odova konteksti ko periodi maškar 1200 dži ko 1500 berša legarela importantno trampe: taro 14 veko pa naakari, o modernikane faktia zojrakerena o lipardee manuša thaj grupe definitivno sine Roma. Saste si akceptirime kaj o Roma dživdinen sine an I Europa ki Vizantisko imperia angleder o 13 veko . Numa nane jasno kana o avgo Roma resle te phuren utarale taro olengere mahale an I Grcia.

Ko jekh nadžana soskke thaj savo numero migriringje taro Vizantisko imperia. Majpakjavutne taro maškar e XIV vekoske pa naakari o grupe džana sine primal o utar . Sar avgo o dokumentia na valjani tre sikaven kaj o Roma tre sikaven kaj isi Roma  ki Vlahia, avdisutni Romania. Taro odova momento e Romen majbut liparena em akala dokumentoa akcentirinena kaj o romane grupe keren rodaripe an o europakoro kontinenti.  

Panda ko 1435 berš ,o Roma sine pendžarde ko nekobor europakere dizja. [Il. 1] O džanlipa e neve avile grupake na buvljargje pe ki jekh a jekh forma sar so bajrola sine o numero taro raportoa olenge. Isi dokumentia bašo testamentalno meripaskere lila taro imšperatoria , thagaria thaj papia em legend bašo adžiluko so valjani sine te keren amalikano šukar avilen ko maškarutno veko , zorale formirime taro o hristijania. Liparen pe em zanatoa sar so si gatanje, thaj hohavipe em čoriba , o domicilno dizutne (Europjania) dikhena sine salde okova so valjani ter dikhen jail so mangena sine te dikhen: panda tegani došakeren sine e Romen bašo namorali thaj ateizmi, jail špionlukpo so keren e Trukenge , bizo nesave zorale faktia so dela sine ilustracia kaj si o Roma “rumime” . Odoleske ko odola valteskere europakere raprtoa formirinen karakter primal o Roma so dži ko avdisutno dive si hohavni ilustracia thaj percepcia kaj o Roma si asavke  em o dikhiba e naRomen primal o Roma.

 

Link: https://rm.coe.int/dolazak-u-evropu-informativna-brosura-o-istoriji-roma/16808b193a

Kana thaj kote avgo drom liparena pe o Roma an i Srbia ?

O avgo informacie e Romenge an I Srbisa si panda ko vakti taro thagar Dušan ko 1331 berš  dži ko 1355 berš kote thagar sine em ki Makedonia, Epir. Tesalia thaj Albania . O infornacie taro majpurani statistikani operacia kobor msanuša dživdinena taro 1491 berš O berša sikavena kaj o Roma dživdinen sine ko ŠPrizren, Niš, Kruševac, Smederevo. O Roma resena ko baro numero ko slovensko thema ko vakti kana akate sine o Turklie. Ola majbut sine preperutne sar hristiania numa sar ale o Turklie masovno lele o Islam. Salde ko Sretensko Ustavi taro 1835 keren egaliteto I pozicia e Romengiri avere dizutnencar tari I Srbia . Prekal o popis taro 1834 berš  ki Srbia sine 18.000 Roma a palo odova olengoro numero tiknjola sine soske notirinen pe sar Srblie.

Akava majbut sine ko vakti kana o Roma lena sine I hristiansko religia em dena peske sine anava . Sar egzamplo ko period taro 1892berš dži ko 1895 berš . Ki Timočko eprahia sine prekstrime 2223 Roma. Ko thagaripa >Srbia ko 1985 berš sine 42.212 Roma.

Taro sa numero Roma pobuter taro 25.000 Roma vakergje kaj olengiri dsajakiri čhib si srpsko, a paše 11.000 romane lafik kerena apaše 600 khorane.

Akava si rezultati tari asimilacia thaj etno mimikria so avdive da si tipično ki romani jekhin.

Muli I majphureder čhaj taro Pikaso, kote akava artisto kergja but aktia ko lakoro anav

Maja Ruis Pikaso  I majphureder čhaj taro špansko umnetniko o Pablo Pikaso kote olakoro dat kergja buteder art aktia ko lakoro anav  muli erati ko 88 berša vakergja olakoro advokati o Rišar Malka.

„I Maja Ruis Pikaso muli tromale javinate paše lakere familijake  ko 88 berša” akcentirinel pe ki vaktavin  bizo aver detalia.

Bijami si ko 5 septembro 1935 berš . I Maria de la Konsepsion prekarea Maja sine avgo čhavo taro Pablo Pikaso I Mari Teresa Valter so zapendžargje pe ko 1927 berš   O Pikaso mulo ko 1973 berš em sine le štar čhave  a I Maja sine o avgo čhavo.

Akana isi artikano preformanso an o Parizi ko muuzei so si liparde taro aktia taro Pikaso em isi artikane aktia – slike so si kerde sebepi I Maja maškar so thaj o akti “I Maja thaj I kukla”, “I maja e kuklaja thaj grastea”, “I maja ko mornarsko šea”, “ I Maja čamcoa”  thaj I “Maja keceljaja” Ko 2023 berš I francia thaj I Špania prekal nekobor performancia ka notirinen 50 berša taro meripa taro Pablo Pikaso.

O Romano kikbokseri Sivak ulo avgo šampioni an I organiyacia Real Fajt Arena

Pohari thaj bipakjabaske o Vašek Sivak reslja di ko piro 22 profesionalno viktoria kote viktoriringja e Patrik Zadera ko maripa e titulake, К-1 thaj ulo avgo šampioni ki organizacia taro Real Fajt Arena (RAF). Ko avgo kolo , o Zadera reslja te ačhol ko piro taro „Bilačho čhavo“  o Sivak so dominiringja salde hari.

O Zadera iranel sine zorale khujbaja . Ki dujto runda o Sivak počmingja te legarel ko meči.

I kombinacia taro udaria taro Sivak bajrarel pe sine o zori thaj o takati. Ki trinto runda o Sivak peravgja e Zadek,

O avgo khujbe sine ko šero kana kana gindingje kaj alo o agor, a o dujto sine kip or. Numa o Zadera ikergja pe m ko odola atakia taro Sivak.

 

Link: https://romea.cz/en/czech-republic/romani-kickboxer-sivak-becomes-first-ever-champion-of-the-real-fight-arena-organization

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 183 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date