Ko agorutne 20 berša sine bare turbulencie ko politikano dživdipa , konekcijaja em ko Roma tari Srbia. Ki Srbia si registririme efta romane politikane partie numa aktivno si salde trin : Romani partia., Demokratsko Unia e Romengiri thaj Unimi Rmani Partia. Numa ni jekha nane la reprezento an o srbikano parlamento.

O trin romane reprezentoa an o Patrlamento si taro gadžikane partie thaj ola si limitirime ki partisko disciplina thaj praktično na dikhena pe”

Diferencijaja k anglutno sostav e Parlamenteske kana an I lista sine duj tari legarutnbi progresivno partia “ Aleksandar Vučič – bašo amare čhave” akana si akate trin romane reprezentoa a dola si o romologo, o Dragoljub Ackovič po dujto puti mandate, I opersko artisti Nataša Tasič Knneževič taro Beograd avgo drom . Ko vojvodinsko parlamenti si o deputati Jelena Jovanovič.

Ko agorutne 20 berša taro parlamentarno dživdipa ko Parlamenti e Republika Srbiake sine reprezentoa tarpo romano minjoriteti, Numa olengere aktivitetoa na angje but lačharipa ko Roma. OO najekhipa si karakteristika akale minjoritetoske sebepi oleskiri disperzia ki them , I froma em stili dživdipaske thaj aver but faktoria  si bariera te kerel pe koherentno partia  kaskiri funbdavno resarin sit e kerel jekh a jekh šartia ko status e Romenge sar so si aver da dizutne an I Srbia. Si čli resarin o Roma te len than ko parlamentarno dživdipa a gndinel pe kaj isi, numa  keribaja copy paste o egzamplia taro šukare praktike  e nacionalno minjoritetenge so resle te animirinen pire nacia prekal o majući themakiri institucia - o parlamenti , te maren pet e anen pe kanonia so sitemsko ka lokharel o dživdipe e majtikne jekhinenge.

Dži tegani I them sar dži akana ka del salde jekhkratno suporto e Romenge sar ki tikni roj. I konkluzia si kaj o probelmi taro najekh a jekhipa maškar o Roma thaj o Gadže faislakerel pe salde instiztucionalno thaj sistemsko , a odova šaj kerel pe salde an o Parlamenti.

Link: https://romaworld.rs/da-li-se-cuje-glas-nacionalnih-manjina-u-parlamentu-srbije-da-li-se-i-koliko-cuju-poslanici-romske-nacionalne-manjine/

Sar so sine dendo o lafi kaj o Roma Times ka editirinnel  o „tikne“ raportoa taro kotor ministeriumia so trubul te realizirinel sar kotor an i implementacia e Strategiake e Romenge 2020 -2023. Ko akala raportia reakcia kerela thaj o Netvorko e sistemsko thaj savakteskere faisalia e Romane jekhinake an i North Macedonia O Netvorko pire reakcie bičhavela ki  kreacia e  Budžetenge thaj o „skromno“ planirime thaj hulavde love ki iimplementacia ko kotor tari Strategia e Romenge.

Ko anglutno teksto ko  Roma Times sine editirime o Budžetia taro Transport thaj konekcie. Ko odova konteksti ka džal pe majodoriga . Akana si o raportoa taro Min. Baši trud thaj socialno politika  thaj o Budžeti em realizacia e aktivitetenge thaj  konkluzia si kaj akava Budžeti si panda „majsane“

Ko raporto si akcentirime kaj an o 2020 berš sine planirime 10.9 milionia denaria a rebalansea „hulilo“ ko salde 7.2 mil. Denaria . Ko 2021 berš planirime sine 11.1 mil denaria a rebalansea hulilo ko 9.2 mil, denaria, a an o 2022 berš o planirime dende si 9.3 mil denaria.

Numa i  dukh si kote ko dende Budežtoa bašo 2020 thaj 2021 berš o rekapitulari na sine ko majučo nivelo.Taro planirime love ko 2020 berš realizirime sine  salde 45,1% taro  love, a ko 2021 berš realizirime sine salde 63.7% taro planirime love. O Netvorko sistemsko thaj savakteskere  faisalia dela o pučiba. Ko so si dende odola love  thaj o resto so nane realizirime love kote si dende? Ko interes e Romane  jekhinake jali averthe ko „trinto than“?

Te ovel panda majbibahtale  bašo akava 2023 berš dži akana si planirime rekordno majtikno budžeti te realizirinel pe kotor taro startegie e Romenge ko MTPS . Akana ov si paše 5.9 mil. denaria

Jali pohari taro 100.000 eura. Sar so vakeren taro MTPS odola love ko majbaro kotor ka oven dende ko nasavakteskere butikjeriba thaj kontraktia. O Netvorko ki piri reakcia akcentirinela kaj „O Roma an o akava 2023 berš trubul te udžaren odole 100.000 eura sasti invazia taro butikeriba e Romenge an i Republika Utarali Makedonia.

I analiza džala majodoriga ko avutne divesa…