O Netvorko bašo sistemsko thaj savakteskere faisalia e Romane jekhinalke reagirinela ko čhani thaj o učiba e lovengere sar hardžinena pe e Romane jekhinake a si kotor taro Budžeti e RSM ki implementacia e Romane strategiake 2020 – 2023. Ola notirinena kaj angleder te anel pe o Budžeti bašo 2023 berš valjani čače te dikhel pe ko čačutno kanaliziriba e lovenge thaj pobuter love ki realizaciA E Romane strategiake.

Ko jekh taro olengere odola „skromno“ raportia taro nekobor resorno ministeriumia a palo rodiba taro deputati i Ljatifa Šikovska rodela kaj ko 2020 berš baši Implementacia e Strategiake e Romenge o Govermenti planiringja te realizirinl 79,8 milionia denaria prekal i Programa 11 ko suporto e Strategiake a palo odova e rebalansea ko 2020 berš odova budžeti tiknjargja pe saste ko  52.mil.denaria. an o 2021 majanglal sine dende 59,2 a e rebalansea palem tikjnarde 53,9, ko 2021 te rupinel ko 63,2 ama rebalansea tiknjardo ko 62,6 milionia denaria. Akana ko  2023 ov si predložime sar 59,5, a kobor ka ovel e akana si pučiba.

I them, džanle kaj akala da love nane but ko faisalia e problemenge ko Roma ko thana kote dživdinena ola panda pobuter tiknjarena o love thaj indirektno salde anen pobare problemia ko faisalkeriba  e problemenge so arakhen pe o Roma.

Sar e gzamplo si o ministerumi bašo transport Prekal olengiri analiza ko 2020 majanglalk planiringje em dengje 40 milionia denaria ama e rebalansea reslja pe ko 20 milionia . Agjaar si em ko 2021 thaj 2022 em džanlo sar sine agjaar em ko 2023 berš o propozalo si 20 milionia denaria.

O Netvorko bašo sistemsko faisalia pučela pe paj li odola 300.000 eura bašo 2023 berš te faisalkeren o infrastrukturno problemoa e Romengere . Te sine jekh taro prioritetoa an i tem te del pe arka ekonmosko thaj socialno teleperavde Romenge te den pe lenge socialnno stania keriba  infrastrukturno droma vodovod thaj aver odola 300.000 eura so šaj te keren?

 Te den pe 2-3 stania te asfaltirinel pe 2 km drumo ki romani mahala em odokhare! Ko odova formati na faisalkerel pe o probelmi muma keren pe majbare problemoa em diferencia ko socialno dćivdipa e Romenge an i Republika Utarali Makedonia.

I analiza ka editirinel pe em ko avutne divesa

Ko 19 decembri 2022 berš o Romano Centro / Netvorko baši antidiskriminacia e Romenge sine organizatori e digitalno prezentaciake thaj diskusia e špansko romane aktivistencar , a ko jekh autori thaj profesori o Vinsent Rodrigrez e nacistikano mentaliteteske thaj mariba e germansko identiteteske palo Dujtpo Lumiakoro maripa . Kerel pe sine lafi e romane perspektivenge thaj paralele ko kulturakoro universumi e Romenge thaj I modern them Germania. Kergja pe rodaripa ko kontrastia maškra I them thaj I kosmovizia bizo themutnipa thaj I fundavno kultura taro butipe thaj minjoritetengoro dizutne. Ki presentacia e Vinsenteske sine le resarinake te del ko nekobor pučiba  a dodova si sar dikhena ko Holokasuti so sine I idea thaj ko sasoitnipa em o morali?

Thaj o Roma soske si panda kultura bizo themutnipa thaj si kontra tari asimilacia ko sasoitnikane megastructure,žO Vinsenste Rodrigez ikljol tari jekhin Kale , dživdinel an I Germania thaj si internacionallno aktivno romano aktivisti panda taro terne berša.

Link: https://www.worldrroma.org/2022/12/19122022-reasons-to-be-nazi-mentality.html?fbclid=IwAR2Xckt1emzN2O9ISx30eiRvHNdqomZnWZrUfJo-PjZQcHoO6D-yc5Ji9Kc