Socijala

Rodaripa tari Lumiakiri banka: Ko 300 metria si taro komšie, a o Roma dživdinen but bilačheste olendar

Trujal so dživdinena ko pašipe avere etnikane jekhinencar e Romen taro Paščimalo Balkani si len diferentno akcepcia dži ki buti, edukacia, pani jali elektrika , olengere khera , sikavel i kerdi analiza tari Lumiakiri Banka . O Roma ki Utarali Makedonia so paše 9.0% taro sa o dizutne.

Ko thema taro Paščimalo Balkani em kana olengere komšie taro aver etnikane jekhina si dur olendar na majdur 300 metria o Roma si len diferentno akcepcia dži ki buti, edukacia, pani jali elektrika , olengere khera. Akava sikavel i kerdi analiza tari Lumiakiri Banka anavkerdi sar " Ikljoviba tari rota tari inkluzia e Romenge taro Paščimalo Balkani"

„Amen dikhaja kaj kotor akale karanenge ko diferencie si salde tari diskriminacia soske našti te ovel odokhare bare diferencie kana o jekhina bešena barabutne paše jekh uzal o avera. A amen odova dikhlem - kaj isi bari diferencia maškar o Roma thaj o naRoma " vakergja i Natalia Mijan, koautori akale analizake.

 

Genetsko sekvenciriba so trasirinel e Romen napalal premal antičko indisko darhinalipa

I Romani nacia so nekana maškar o Gadže sine anavkerdi sar "Cigani - Gypsy" sine tema te havel pe thaj olengiri tradicia taro imigracia. Akana paše 11 milionia Roma ko diferentno kulture, čhibja thaj stili dživdipaske si an i Europa thaj avri. Numa kotar aven ola?

O anglutne kerde studie thaj analize olengere čhibjake thaj nahor analiza taro genetsko modaliteto legaren sa premal i India sar than taro darhie e grupake so palo odova so sine len presia aso olengiri lingvistika. Numa i nevi studia istemalkerel skevncioniripa e genenge te šaj reprezentirinel kaj i migracia jekhe grupake tari utarpaščimali India angleder paše 1.500 berša thaj sikavela but trampe an i populacia , sar nacia so buvčkoča an i sasti Europa.

"O haviba taro genetikano darhinalipa e Romenge trubul te šaj agorkerel pe i genetsko kategorizacia e Europejconge sar sasto kotor implikacia an o diferentno umalja, tari manušikani evolucia sa dži ko sastipaskiri uka. vakerel o Manfred Ljser taro Universiteto Erasmus an o Roterdam thaj koautoro e lileske so trubul te finiširinel.
Универзитетот Еразмус во Ротердам и коавтор на книгата, во подготвена изјава.

Te šaj startujnel i studia timi taro europakere ekspertoa khedingje informacie bašo paše 800.000 genetsko variante (polimorfizmi ko jekh nukleoktid) ko 152 Roma taro 13 diferentno romane grupe an i Europa. O timi palo odova kerel paralela taro romane sekvence okolencar so buteder taro 4.500 Europejcia sar egzamploa taro indiakoro telal kontineto, Centralno Asia thaj Paše Purab.

Premal i analiza , i startnu fundiribaskiri grupa Roma majpakjavutne emigriringja tari i them Pendjap an o utarpaščimalo kotor tari India paše dži ko 500 berš akaja era . Ola odothar majpakjavutne chidingje prekal i Centralno Asia thaj Paše Purab thaj hemingje pe e lokalno dizutnencar so si odori. O avutno udar an i Europa sine o balkansko regioni - jali saste i Bugaria kotar o Roma počmingje te hulaven pe ko 1.100 berš akaja era.

Numa akala dromaripa na sine sako drom lokheste. Sar egzamplo pali inicijalno grupa gele tari India, olengoro numero hulavel pe sine em tiknjol sine, kote so pohari taro o jekvaš ačhile dživde (paše 47 procentoa, aso i genetsko analiza). Jekh drom i Romani grupa so ka džan majodoriga te aven an i Paščimali Europa džana taro balkansko regiono olen sine panda jekh drom bari eliminacia , našavipaka paše 30% taro Roma. Akala analize sine editirime ko 6 dekemvri persi berš an i Mobilno biologia.

Link: https://blogs.scientificamerican.com/observations/genetic-sequencing-traces-gypsies-back-to-ancient-indian-origin/

Nane geto - penzija e Romenge tari Utarali Makedonia

O Kriso an o Berlin angja decizia kaj o Roma tari Srbia thaj Utarali Makedonia našti lena agjaar notirime "geto - penzie". I decizia panda nane definitivno akceptirime.

Aso historikani notacia ko vakti tari nacistikani okupacia an i Srbia thaj Utarali Makedonia na sine geto e Romenge , definiringja la o Kriso piri andi decizia, so ka ovel andi bašo sa dende aplikacie.

Aso o Kriso te šaj te resel pe akaja phurengiri penzia trubul te pheren o šartia - 5 berša buti ko vakti taro o dujto lumiakoro mariba so sine pukjime , jali buti so na sine pukjime kote dikhel pe kaj si pukjime sar so si akava akti paldime an o geto.

O "Geto" sar formulacia an o kanoni e geto - konc logoro thaj interniranje desave etnikane grupe.

O Kriso vakerel kaj o Roma tari Srbia thaj Utarali Makedonia ko vakti tari nacistikani okupacia na dživdinen sine ko geto, soske ola anglal o starti e dujto lumiakere maribaske sine ko čorole Romane mahale palo starti e nacistikane okupaciake thaj odoleske našti len pe sar formulacia te šaj len geto - penzie.

 

https://www.dw.com/mk/%D0%BD%D0%B5%D0%BC%D0%B0-%D0%B3%D0%B5%D1%82%D0%BE-%D0%BF%D0%B5%D0%BD%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BC%D0%B0%D0%BA%D0%B5%D0%B4%D0%BE%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D1%80%D0%BE%D0%BC%D0%B8/a-48825722?maca=maz-rss-maz-pol_njemacka_timemk-26867-xml-mrss

Bravo JP Komunalna Higiena, bravo Makedonia!

Bravo JP Komunalna Higiena, bravo Makedonia! Paldingjen tari buti e "majbare probleme an i them - e gjubradžija dromengoro!

O vikendi so nakhlja an o FB iklilo video kote jekh bukjarno - metladžia taro JP "Komunalna Higiena" sar đulaven o gjubre em ko than te čhivel ki kanta , ov tikno kotor taro odova gjubre frdel le ki len Vardar.

Normalno sar FB sine pherdo reakcia thaj komentaria , sar na ladžl akava manuš, savi them si i Makedonia so o gjubre taro droma frdel pe ki len em aver..

Pali kaja reakcia em video o JP "Komunalna Higiena" ekspresno kergja reakcia thaj dengja informacia ko mediumia kaj o gjubredžija si paldime tari buti! . Šukare drabargjen -PALDIMO TARI BUTI!

Bezeha o manuš šaj čače na kergja lačho akti numa na sine li aver sankcia sar so si te čhinavel pe tari plata ko avutne 3 jali 6 čhona!

Si li akava fakti kaj majlokheste šaj khuve po dume e majčoroleske a odova si o obično čorolo gjubredžia!

A tumenge o "Bare" kana ka čoren bare love - tegani ništo! Si li akava čorolo gjubredžia o majbaro problemi an i them em odoleske majpahre aktea te kerel pe leske konsekvenca - Paldiba tari buti em bizi egzistencia te nanen le te parvarel ple familia? Našti sine te khuven e here, khuvgjen e tovare.

BRAVO JP Komunalna, BRAVO Makedonia!

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 136 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date