Socijala

Super informacia okolenge so kamen te keren buti an i Germania

Okola so rodena azili em te arakhle buti ki Germania ka šaj em te ačhon.
O Germansko Bundestago akceptiringja o kanonia baši migracia soela lokharen pe te šaj aven profili bukjarne so trubun an i Germania.

O paketi kanonia isi le efta kote ko jekh akana but lokheste šaj te palden okolen so nane lenge dendo azili.

E Germaniake si but importantno te arakhel profesionalno kadari bukjake.

O ande kanonia dena šansa e manušenge taro thema so nane membrora an i EU te aven em te keren buti ko sa o profesie , a na salde an o deficitarno profesie.
Okola so si len kvalifikacie šaj ačhona an i Germania em šov masekoa te roden buti.

Sa okola so kamen te keren buti an i Germania - ake save si o plate em o informacie.

Te lelen sar fakti kaj sar autotehičari an i germania šaj te resel plata taro 4.500 eura ko masek, a i kirija bašo dujsobengoro apartmani si paše 900 eura , o flaširime pani ko paketi taro 6 šišia taro 1.5 litro si paše 2 eura definitivno šaj keren tumenge šukar opcia kamen li te ačhoven.

O Roma tari Albania

Aso i statistikani operacia taro 2011 berš an i Albania isi 8.301 Roma O romano minjoritetio isi sakote an i Albania. O darhinalipa e Romengoro an i sasti Albania avel taro okoja grupa Roma so si anavkerde sar - Ričinia (Mečkaria).

Akava minjoriteto si jekh taro majintegririme minjoritetoa an i Albania Olengiri integracia si majprogresivno savorendar thaj ola si an i Albania panda taro XIII veko. Ola odothe avile prekal o Montenegro, Grcia thaj Turkia.

Okola so avile tari Turkia majbaro kotor olendar dživdinen an i šerutni diz ki Albania an i Tirana.

An i Albania ko jekh isi aver da Roma taro aver darhinalipa sar so si o " Karabudžia", " Čergaria" thaj o "Kurtofia" . O Arabadžie si majbut an o regiono Devol (Korća thaj Bilišt) a okola so si anavkerde sar "Čergaria" - Nomadia si an o thana Fier, Pekjin thaj an o Elbasan.

Aso i statisitika taro 2011 berš an i Albania si registririme sar dizutne so dživdinen an i Albania thaj si sar Roma 8.301.

O prilepsko Roma tari mahala "Tri Bagrema" pučena pes - Siem li manuša taro dujto etaloni?

An o Prilep prekal aver nacionalitetoa si em Roma so vekoncar si odothe.

Ko akana sig vakti kerdi visita ko mahale kote si o Roma an i Trizla thaj Tri Bagrema aso olengere problemenge ola vakeren kaj trubul lenge lačhi infrastruktura.

Sar so akcentirinen ola si interesno salde kana is alusariba thaj palal odova si bisterde sakonestar.

Ola vakeren kaj nane but lačheste i infrastrukturno netvorko sar so si pani thaj kanalizacia thaj lačhe droma.

Nane asfalto ko droma dži ko olengere khera thaj kana si bare biršima isi bare panja an o olengere khera.

O čhave kana džan ki škola ola džana prekal ko bare čika em panja.
Olengoro apelo dži ki diz si na salde kana isi alusariba ola te aven te dikhen len so trubul em agjaar palo odova sa ačhola ko dende lafia.

Vakeren kaj asavke momentia si agor majbut thaj trubul te keren e panjeskiri infrastruktura , droma thaj ko jekh i legalizacia olengere kherenge.

Dizjakoro konsiliari an i Tuzla o Jusić vakerel: O love e Romenge si hale, te kerel pe kontrola e kavliteteske taro materiali e kherenge so si kerde e Romenge

O konsiliari an i komuna Tuzla m BiH ko akana kerdi pres konferencia vakergja kaj si kerdo bilačhipa e lovencar so sine dende te keren pe khera e Romenge an i teritoria ko BiH.

Ov akcentiringja la sar egzamlplo i organizacia HILSWERK tari Asutria so realiziringja o proekto taro stambeno bloko ko 6 khera ko proekto „ROMA ACTION“ Tuzla kote si zijankerdo o budžeti e dizjake Tuzla thaj tari Europakiri Komisia.

 „Love ko učipa taro 40.000 eura, o  Hilswerk International Austria, tari diz Tuzla lelja 20.000 aeura an o 2013 thaj 20.000 aura an o 2014 berš. Trujal odola 40 mile eura odoja organizacia em tari Europakiri komisia ljelja panda paše 120.000 eura, vakergja o Jusić.

Aso oleste kergja li neko kontrola odole objektonge taro 6 khera ko Kiseljak.

Premal o kontrole ko odola šov khera nane kerde premal o dende proektia em plania. Nane kerde prekal dendo stanbdardi o kvaliteti e materijaleskoro em nane kerde dopherde elementia so isi len ko proekti.

„Sar egzamplo akcentirime si kaj ko sobe andre trubul sine te čhivel pe parketi tari I kalsa, a ola ćhivgje nesavo laminati so si dur taro I klasa thaj aver anomalie.

Sa o akcentirime raposrtia taro krisoskoro kontrolori si bičhavde dži ki Europakiri Komisia thaj aver internacionalno institucie.

Link: http://www.portal-udar.net/jusic-porucio-zatrazicemo-da-se-ispita-kvalitet-svih-izgradjenih-objekata-za-rome-u-bih/

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 136 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date