Socijala

An o intenzivirime aktivitetoa e mobilno timenge, identifikujme si 167 čhave pe droma

Akava si kotor taro informacie so o intenzivirime mobilno timia keren sine aktiviteto aso o čhave pe droma an o CRS Skopje so sine prezentirime an o bukjarno mitingo an o ministeriumi baši sociala kote than lelja thaj o reprezento taro UNICEF Benjamin Perks thaj reprezentia taro Lolo Krisi taro Skopje.

“O avgo analize taro terensko aktiviteto notirinena kaj o čhave pe droma but droma si viktimia rtaro negativno trendo , konektiribaja fizičko thaj pishičko tortura . Ola notirinen o zaruripa taro sistemsko faisalia , soske buteder taro akala čhave na resen dži ko niami tari edukacia, sastipe thaj protektiva" vakergja o Benjamin Perks , reprezento taro UNICEF.

"Sar manuša phareste šaj te dikha bizi reakcia te da love jali te kina artikloa taro čhave pe droma. Numa trubul te džana kaj te kergjem odova daja šajdipoa so ka ovel lenge ziani e čhavenge. E čhavenge pe droma trubul sistemsko suporto , jekhto thaj fundavutne te čhinava ola te oven pe droma"

Taro aver kurko o terensko aktivitetoa ka keren vizita e kherenge ko čhave so si identifikujme pe droma thaj ka keren buti e familiencar.

Buvljaripa thaj zojralipa e mobilno timenge stručno prifilea taro UNICEF thaj ka implementirinel pe prekal CSR Skopje an i korelacia e Lolo Krisoa taro Skopje.

Te ačhovel pe mujal o planirimo protestno marši taro ultranacionalistia tari Ungaria havljardo bašo 21 maj akava berš

An i Ungaria an o 21 maj si havljarde kaj ka kerel protesto taro ekstremno ultranacionalistoa tari organizacia taro Betjar Sereg.

Ola si pendžarde prekal piri anti Romani retorika thaj natolerancija mujal i Romani nacia an i Ungaria.

Ola si panda pendžarutne prekal olengere daravutne maršia so keren terori upral normalno populacia konektiribaja saste familie thaj čhaven. Akaja organizacia angleder sine pendžardi sar "Ungariakiri Garda" sar paramilitarno organizacia so akana si kanonea nalegalno.
Ola akava marši ka istemalkeren te plasirinen pire klasifikacie thaj retorike kaj o "Roma si Kriminalcoa" thaj "O Roma keren teroro" thaj aver.

Asavko khanig an i Ungaria nane numa isi "individualno protagonistoa so keren kriminai thaj nane nisavi konekcia an i generalizacia saste naciake.

Trujal sa trubul te notirina kaj an i Ungaria si kanoni , thaj Krisoa em institucie so trubul te fauisalkeren asavke aktoa a odova si i policia. Odova na tromal te kerel pe prekal nesave paramilitarno grupacie jali partisko policie thaj aver.

Odoleske rodel pe tari Ungaria em o Govermento te keren protektiva pire dizutnenge taro akala ekstremno ultranacionalistikane paramilitarno garde so peraven e ungariakoro kanoni thaj sistemo em sa e dizutnen andre an i them.

I Internacionalno Romani Unia - IRU thaj olakoro presidento o Zoran Dimov bičhavel apelo thaj reakcia dži ki Ungariakoro Govermento te kerel sa o kanonikane obligacie te kerel protektiva sa e dizutnenge an i them konekciajaj thaj e Romane populacia an i Ungaria.

Analiza: Te aćhol pe jali te džal pe avrial tari them? Tari Makedonia mangen te džan peske 73% taro terne dizutne

An i jekh kerdi analiza anavkerdi sar : " Studia e ternenge tari JIE" kerdi taro FES thaj CeSID an o jekh taro thema ko pašipa aso ekonom,ikano thaj civilno statuso kobor o dizutne taro pire thema ka ačhon te dživdinen jali ka džan avrial ko stranstvo taro ekonomikano jali aver faktori o rezultatia kote majbut isi te džan peske numa pohari si okla so kamen te ačhon.

I analiza sikavela kaj an o kerde analize ko 10 thema tari Utarpurabali Europa majupre si i Srbia kote 75% taro terne dizutne kamen te džan peske , a salde 25% bi ačhoven te dživdinen odothe.

Ko dujto than si i Makedonia kote 73% bi džan peske, a 27% bi ačhoven.

An o aver da thema sar so si Albania, Slovenia, Montenegro, Bosna thaj Hercegovina o procento so kamen te džan peske si maškar 66 thaj 62%ko Kosova odova legarela 58% , a ki Bugaria, Hrvatska thaj Romania o procento si taro 30% dži ko 34%.

O personalno lil bianipaskoro ka šaj te ikavel pe an o diz kote dživdinela, a na kote si biame

O Govermenti an i pli agorutni bešin akceptiringja i iformacia bašo elektronsko konektiriba ko 76 personalno ofisia em regionia elektronsko personalno registrea taro ofiso ko legaripa personalno lila bijanipaske.

Sar sine konektirime o elektronsko personalno registri dži akan elektronsko konektirime si 82 personalno ofisia thaj odoja forma kergja o dizutne bizo fakti kaj si biame thaj than dživdipaske šaj te aplicirinen rodaripa te del pe lenge personalno lil bijanipaske an i diz kote so dživdinela , thaj prekal elektronsko forma te del pe leske tari diz kote si biame i persona.

Akale konektiribaja ka šaj thaj o Diplomatsko konzularno ofisia tari Utarali Makedonia elektronski te konektirinen pe e personalno regionea ko Ofiso baši deiba personalno bijanpiaskere lila thaj aver dokumentia so rodena o dizutne so dživdinena an o stranstvo te šaj len le ko majsig vakteskoro intervali.

I ventralizacia taro informacie thaj optimiziriba e biznisea thaj o procesoa an o Ofiso ka phravel buvlo spektari taro šajdipa an o kotor an i implementacia e Europakere regulative thaj bajraripa o efekti an i administracia si i andi konkluzia e Govermenteske an i nukta olengere Agendake.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 105 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date