Socijala

Srbia: Startujngja i realizacia thaj avgo akomodacia an o pervazia e proekteske: "Sako Rom te ovel le kher"

34 bešipaskere stania tamikergje pe an o mahale ko Bački Gračac, Bački Brestovac, Bogoevo, Lalić thaj Karavukovo thaj ko jekh an o odova kotort kote si škole, gradinkem ambulanta thaj aver servisno ofisora.

I lokacia alusarena la sine aso sako kote kamel sine pali seria kerde presentacie thaj konsultacie so kergja olen thaj implementiringja o Hausing Centar.

Trujal odova o Centro kergja thaj arhitektonsko faisalia thaj i thenikani dokumentacia, lelja tamikeribaskoro sertifikato thaj telel stručno opservacia kana keren pe sine akala objektia.

O korkoro objektia si len elektro instakacia, panjeskoro netvorko thaj fundavutno membeli thaj parni tehnika.

An i nevi mahala an o Bogoevo taro 1965 berš an o naadekvatno šartia dživdinena 34 familie 107 dženencar kote olendar 40 si tikneberšengere čhave. I dislokacia an o neve apartmania si importantno sa e dizutnenge a majbut e tikne čhavenge so deceniencar na sine len adekvatno šarti edukaciake thaj aktivno leiba than an o socio sasoitno aktiviteti.

O Proekti"Sako Rom te ovel ole kher" si finasirime taro EU, a ko finansisirme taro Srbiakoro govermento thaj tari komuna Odžaci.

 

I Srblie thaj o Albancia ka sikljon i čhib taro avera jekhina

O Srblie thaj o Albancia ka sikljoven i čhib tari i aver jekhin mangipaja te mukhen palal peste i natolerancia ko nakhlo periodo, thaj te bajraren o šanse bašo te khuven an i buti.

I Kamenica, Mamuša, Dragaš, North Mitrovica thaj South Mitrovica , si pandž kosovakere komune so ka ove obligacie an o proekto tari Internacionalno organizacia baši migracia , ikerdi tari Britaniakiri ambasada an o Kosovo , an o pervazia so dena bilovengere kursia an i albanikani thaj srbikani čhib.

Aso o kanoni , i albansko thaj srbikani čhib si oficialno čhibja an o Kosovo. O aver čhibja sar so si e turkiakiri thaj i romani čhib si oficialno čhibja an o komune kote majhari 5 % taro dizutne keren lafi an i odoja čhib.

An o april 2018 berš , i Kastrati thaj Stamenković bičhavgje barabutne jekh lil dži ko internacionalno ambasade thaj dži ko ofiso tari EU an o Kosovo , rodibaja love te keren jekh barabutni škola bašo albansko thaj srpsko čhave.

E Edukaciakoro sistemo an o Kosovo sine hulavdo prekal nacionalno funda angleder trin decenie paraleleno ko bajararipa o tenzie an i teganutni jugoslaviakiri pokraina. E kosovakere Albanmcia organiziringje paralelno edukaciakoro sistemo ,a o srspko sikle sikljon sine aso o sistemo an i Srbia. O duj jekhina ikabgje i čhib e aver jekhinakoro taro olengere edukaciakere programe.

Dži ko 2030 berš, 22% taro dizutne an i Bugaria ka oven Roma

O Roma ka oven 22% taro dizutne an i Bugaria dži ko 2030 berš sikavel i nevi studia kerdi palo rodaripa tari Fondacia Fridrich Ebert , prezentirimi taro D-r Nadežda Ilieva thaj o doc. Georgi Bardarov taro Sofiakoro univerziteto "Sv Kliment Ohridski".

Bašo 10 berša o numero taro Bugaria ka tiknjol bašo 1 milionia , havljarel i bugarsko Nova TV.
Aso oficialno informacie o numero e Romengoro si 325.000, a naformalno trin droma majbaro thaj udžarel pe kaj dži ko 2030 berš ka oven maškar 1.2 – 1.3 milionia jali 22% taro sa o dizutne.

O rodaripa ko jekh sikavel kaj 60% tari bugarsko teritoria 2030 berš ka ovel agjaar notirimi "Demografsko mulan - pustina"

Paše jekvaš tari Bugaria ka dživdinen an o 6 dizjka - Sofia, Plovdiv, Varna, Burgas, Ruse thaj Stara Zagora.

Avdive nane manuša telal 16 berša an o 20 % taro gava, aso o percepcie dži ko 2030 berša odova procento ka ovel duj droma majbaro.

Link: https://expres.mk/do-2030-22-otsto-od-naselenieto-vo-bugarija-kje-bidat-romi/

ERRC eliminirinela i diskriminatorsko hospitaleskiri borčia so astarela e Romane dajen

I politika ko hospitali sine kerdi agjaar so sa okola so avne e džuvlencar so ka bijanen trubul te legaren agjaar anavkerde " dajakere šea" bašo higiensko forma. Akala šea šaj sine te kinen pe salde ko odova hospitali moldiake so si but kuč e familienge so si len hari love ko akava čorolo regioni an i Ungaria , kote isi but Romane familie.

O hospitali notirinela sine kaj akaja olengiri politika so roden akava elementi te kinen le sa okola so avena sar asitencia e romnjenge so bijanena thaj odola love džana sar donacia an i fondaciae hospitaleske so ka len odola "dajakere šea".

Numa i kerdi anketa aso i lokalno organizacia sikavela sine kaj an i praktika akaja donacia sine kerdi star sako trubul te kinel la thaj o Romane daja so aven sine sar asistencia pe čhienge trujal po čorolipa trubula sine te kinen la, jali o daja so bijanena ka oven mukhle bizi familiarno asistencia te bijanen.

"But bilačhi situacia sine odova" vakerel i 42 beršengiri Rita, Romni taro odova regioni vakerel ko intervju e ERRC kana ali ko akava hospitalo. "But sium sine bilačheste soske mangljum te khivav te dikhav mire tikne čhaja so džala sine te bijanel, numa na mukhle man te khuvav thaj but bilačheste sine mange kana šungjum la po telefono kana vakergja mange " Daje ava!, Khuv andre!". But sine mange lošno thaj akhargjum e doktore te pučav le: " Me ka pukjinav odole šeenge, salde mukhen man te khuvav" A o doktori vakergja mange: " Na! Akana našti!"

Link: http://www.errc.org/press-releases/errc-ends-discriminatory-hospital-charges-affecting-romani-mothers

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali