Socijala

Srbia: O kolumnisti Marko Vidojkovič si šubikerdo baši natolerantno retorika mujal o Roma, ov vakerela – Na sum rasisti

O literaturi thaj kolumnisti o Marko Vidojkovič si šubikerdo baši natolerantno retorika mujal o Roma sebepi I kolumna “Raj u Vuka Vrčeviča” ki gazeta “Danas”

O Vidojkovič vakerel kaj nane rasisiti thaj ov salde ilustriringja i presia taro decenisko političko legariba e Srpsko progresivno partiake so isi le upral o dživdipa akale minjoriteteske.

I organizacia Opre Roma vakerela kaj o teksti taro Vidojkovič kote hramosarel e rpomane mahalake ki Karaburma si “simpotomi e viruseske tari antiromani politika”

Reakcia kergja thaj I komesarka ki protektiva thaj jekhipa I Brankica janković so šubikergja o bilačhi forma tari kvalifikacia e Romenge thaj vakergja kaj ka kerel kriseskoro akti akale kolumnake.

Piro dikhiba dengja I gazeta “Danas” kaskiri redakcia vakerel kaj I editirime kolumna si editirime “angleder sar ironično kritika ko politikano teleperaviba e Romenge , hramosardi ko teksti taro akava kolumnisto ko leskoro pendžardo stili”

I redakcia “Danas” angja decizia te chidel I kolumna taro Marko Vidojković “Raj u Vuka Vrčeviča” taro portali Danas.rs.

 

Link: https://rs.n1info.com/vesti/marko-vidojkovic-optuzen-za-govor-mrznje-prema-romima-on-tvrdi-nisam-rasista/

An i Ukraina - So trubul te keres ko vakti tari kriza

Sar rezultati taro konfliktia, o dukjani, benzinsko satsioni thaj o bankomatia đaj na kerena buti.

Akava legaripa ka del tumen suporto tumare familiake te šaj te ačhoven ko odova vakti.

Ko asavke situacie majhari o avgo 72 saatia (3 divesa)kana odola ofisia ka šaj palo odova te oven aktivno te keren buti. Majšukar ka ovl te arakhen tumen em tumare majpašen sit e oven ko akala eskteremno situacie.

  1. Keren diskusisa tumar emajpašencar em plani ko akala situacie;

2.Keren rezerva hajbasje, pani em aver artikloa so trubul te ovel timen majhari taro 3 dži ko 7 divesa  

 

Hape:

O keriba hape ka athinel si li elektrikani energia , gas em pani em odoleske garaven hajbe so šaj:

- arakhel pe ki khereskiri temperatura;

- lungo rokoa so ka ačhol (majhari 6 masekoa);

- te šaj te kerel pe bizo but pani em termičko hajbe;

  1. So šaj pobuter vitaminia em učekalorično.

Savo hajbe šaj te skladirinel pe:

Konzervirano hajbe, korenia, testenine, giveskere artikloa, krekeria, instant supe, varo, zejtini, zoralo kiral, kafa, čaj, cukeri, avgin, džem, akhora em aver.

Pani.

O pani si importantno elementi dživdipaske

Keren kalkulacua kobor litroa pani trubul te piel pet e ovel tumen khere bašo trin divesam em šaj jekh kurko.

Have kote si naturno hainfa panjeske pijbaske ko pašošpa (bunaria )em tablete užaribaske o pani.

 

  1. Medikamentia.

Ko vakti tari farmacevtsko kriza em aktivno hospitaloa ka ovel phareste, Odoleske o kherutne medikamentia jekh medikamenti taro akale grupe valjani te ovel tumen khere em artikloa so si dendo propozalo taro medicinsko aspekti:

- analgetikoa em medikamentia baši temperature;

- antialergisko medikamentia;

- sedativia;

- medikamentia e digestivno trakt;

- artiklia bapi dezinfekcia;

- materialia em makaze;

(gaza, zavoia em aver.)

- medikamentia bašo sako dive;

- keba te rakhel I temperature em termometro.
5. Hramosaren ki tetratka ili ki godi memoririnen o numeroa taro mobilno telefonia tumar e paše familiengoro em avera manuša.

  1. Ničale ažuriririnen o informacie so šaj te ikljove ko ekstremno situacie sar so si (,edicinsko arka, pani, telefonia urgento situacienge em aver.)

 

  1. Keren gono bašpi urgentno arka so isi artikloa bapi evakuacia:

- dokumentia em informacie sa ro si (pasporto ID katica, vordoneskiri dozvola thaj olengere kopie );

-lista taro importantno telefonsko numeria;

-radio ko baterie;

- artiklo lungo vakteskere ikeribaja em učekalorično mpoldipaja bizi termičko akti.;

- multifunkcionalno čhurik;

- pani pijbaske ko plastično flaše bašo minimum 3 divesa

- pločke šuke goriveske;

- filteri pajneske tablete baši dezinfekcia;

- rezervno punjači bašo vordona;

- kibritia, čakmako, momolja, batersko lambe;

- tate thule  šeja;

- krpa, salfetke;

- artikloa bapi dezinfekcia, artiklia bapi personalno higiena;

- kompleti medicinsko materiali;

Rezerva naočaria jail lekje.

 

Policisko saati.

Embargo te šaj manuša phirena ko droma em aver thana ko droma ko akcentirime saatia bizo dendo sertifikati dokumento phiribaske.

- Kiev:

Policisko časi taro 17:00 dži ko 08:00 časo

- Odesa em Odesa regioni:

Policisko časi taro 19:00 dži ko 06:00 časo

O vordona ki teritoria tari Odesa nane mukhlo trujal urgentno situacie vordona specialno funkciake, servisoa, o semaforia em vordona so si len propusnice

-Region Čerkazi:

Policisko časi taro 22:00 dži ko 06:00 časo

- Dnipro:

Policisko časi taro 20:00 dži ko 06:00 časo

- harkov:

Policisko časi taro 18:00 dži ko 06:00 časo

Harkov odredi urgentno atnvorteske Lolo Kriso

Kontsaktirinen kana dćanena kaj isi manuša telal ruševinre ko operacie taro rodaripa em kurtaliba dćukela so kurtalilnena

 

Contacts of the Kharkiv Red Cross:

+38(096)598-39-74 ; +38(066)701-11-10.

Free telephone consultations from doctors of the children's clinic "Pediatrician plus":

+380991845970 Penkov Andriy Yuryevich;

+380501094639 Pasichnik Igor Petrovich;

+380677382873 Olena Volodymyrivna Kononenko;

+380662130603 Lyushukov Fedir Mikhailovich.

Hotlines of diplomatic missions in Ukraine that work on a permanent basis (24/7):

-Kyiv: 380683842016 or by email: mailto: Această adresă de email este protejată contra spambots. Trebuie să activați JavaScript pentru a o vedea.

- Odessa: +380992420835 or email: Această adresă de email este protejată contra spambots. Trebuie să activați JavaScript pentru a o vedea..m.d

The MFAEI information center can be contacted by phone:

080090990 (free of charge from a landline phone in any locality of the Republic of Moldova or by calling:

+37322232002 ;

+37322201047 ;

(including from abroad)

or by email: mailto: Această adresă de email este protejată contra spambots. Trebuie să activați JavaScript pentru a o vedea..

E čehiakoro „RomanoNet“ osudinela o varvarsko aktako tari Rusia upral I Ukraina, dela suporto e Romenge thaj sa e dizutnege an I Ukraina ko lengoro maripa bašo tromačlipa thaj biathinalipa

E rusiakoro askeri počmingja havaeskoro thaj phuvjakoro atako  em ofanziva upral I Ukraina em vakeren kaj si zorale eksplozie a I Ofiso taro ukrainsko president kaj isi phare maripa ko pašipa taro harkov. O proromane thaj romane organizacie so si ambrela organizacie taro RomanoNet  anavkergje u rusko ofanziva upral I Ukraina sar varavrsko akti.

Ko jekh o Romano Net dena suporto e Romenge thaj sa aver nacie ki Ukraina.

 

Organizacie so si ambrela tari RomanoNet šubikeren o atako tari Rusiakiri federacia upral I Ukraina . Ki Ukraina isi paše 260.000 Roma

Membria ko RomanoNet:

Awen Amenca, z. s.
IQ Roma servis, o. p. s.
Khamoro o. p. s.
Kleja
Otevření společnost, o. p. s.
Romano jasnica, spolek
ROMEA, o. p. s.
Romodrom, o. p. s.
Slovo 21, z. s.
Společně - Jekhetane, o. p. s.
Vzájemné soužití, o. p. s.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/czech-republic-apos-s-romanonet-condemns-barbaric-attack-by-russia-on-ukraine-expresses-support-to-roma-and-all-inhabitatns

So vakerela o Nostrdamus baši 2022: Šaj li pološno akalestar – šaj te ovel Trinto lumiakoro maripa so ka ovel 30 berša?

O Nosterdamus bašo 2022 berš nane le lačhe informacie.

Em ki 2022 berš o francusako astrologo dikhlja kaj “jag ka perel taro del”. Premal o predviduvanja, asteroid ka khuvel ki Amari planeta em ka kerel baro cunami so ka merel kotor tari lumiakiri populacia.

Askereskoro konflikti ki Europa

Jekh taro okola predviduvanja taro Nosterdamus bašo 2022 si o askereskoro konflikti ki Europa thaj invazia tari Francia. Ko ple poetsko notacie hramosargja kaj ka avel dći ko bari zijani.

Panda jekh pharipa so udžarel e lumia ko akava berš primal o Nosterdamus si kaj ka bajron o moldia em ekonomija so perela.

O globalno takjariba ka oven jekh taro majbaer teme ko agorunte berša.

Te sine čače konflikti , globalno takjariba thaj inflacia logično si kaj ka ovel o aver da notacia taro Nosterdamus a odova si bokh ki sasti lumia.

I tehnollogia ko agorutne berša geli but angle em phareste sit e vakerel pe so anela amenge o avutnipa. O Nosterdamus nane optimisti I veštačko intelegencia vakerel o Nosterdamus đšaj te asatrel e saste lumia. Kop le lafia ov “liparela” phure gogjsaver manuše kaskere učenikia akharena pe kaj ka “ačhon  sadživdipaske em nane te meren”.

Trujal so ov mulo ko 1566 berš e lumiake mukhlja but proroštvo odnosno 942 so ka oven sa dži ko 3793 berš.

O proproštvo kote darana but manuša si o trinto lumiakoro maripa so ka ovewl 30 berša.

 

Link: https://kurir.mk/magazin/zanimlivosti/moze-li-polosho-od-ova-eve-shto-predvidel-nostradamus-za-2022-godina-osobeno-kje-ve-polazat-mornici-koga-kje-go-prochitate-ovoj-zbor/

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 165 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali