O Ernesto Gevara (14 juni 1928 - 9 oktobro 1967) jail tikne anavea Če (španski: Che) — si marksističko revolucioneri thaj jekh taro lideria ki Kubansko revolucia.

O Gevara sine jekh taro importantno persone ki revolucia taro Fidel Kastro ki Kuba (1956-1959) sar membro ki asociacia „26 juli“.

Pali I viktotria ki revolucia nekobor berša sine aktivno ki promocia e revolucionerno sasoitnipaske dromaripaja ki lumia sar Kubansko diplomati . a palo odova personalno angažirinel pe sine ko tromalipa taro diktatorsko režimoa, majanglal ko Kongo a palo odova em ki Bolivia.

Ki Bolivia ki kolaboracia e CIA-ja thaj o bolivisko askeri sine astardo em javinate sine mudardo. Oleskoro liko sar borco ko tromalipa e viktimmenge taro imperijalizmi avdive da palo deceniencar taro leskoro meriba si sikavdo sar jekh taro šerutne simbolia thaj ikone ko socialno thaj politikane revolucie ki sasti lumia. Sar zoralo komandanti  thaj lipardo ki pli revolucionerno resarin em moralno autoritetea upral piro askeri, ov ačhilo kontraverzno persona bare historikane aspektea.

O magazini „Time“ havljargja e Če Gevara bađo jekh taro 20 lumiakere ikone thaj heroia ki lengiri lista taro 100 majvlijatelno manuša an I lumia ko 20 veko. I pendžardi fotografia taro Če Gevara so kergja ola o Alberto Korda sine notirime sar majpendžardi fotografia an I lumia thaj simbolo ko 20 veko tari rig e akademiake bašo arti ko Merilend.

O Roma da si maškar o ukrainsko askeria so maren pe mujal o rusko askeri vakergja o Viktor Čovka, o reporter tari ukrainsko diz Užhorod, so vakergja akava fakti e švediakere radioske Romano. O Čovka vakergja kaj irangja pe tari Britani ate šaj ovel pire familijaja ki Ukraina, vakerel o portal Newipe.

Ov vakerela kaj ki Ukraina isi but askeria Roma.

„Buteder Roma so ule askeria si len angleder kerdo kontrakto e ukrainsko askerea em našti te džan nekote soske nane te oven mukhle te nakhen i simantra, soske valjani te maren pe ko akava maripa.

„Isi but Roma so mangena te maren pe soske ola si akate bijame ki Ukraina” vakerela o Čovka.

Aver romano aktivisti o Džulijan Kondur vakerela akj savore keren te oven majsiguritetno te oven pire familiencar em te oven hazri te arakhen pire khera.

„Akana pakjaja ko amaro askeri em te arakha Amari them” vakerel o Kondur.

O ukrainsko presidenti Volodimir Zelenski dengja dekreti sasti mobilizacia ko štartodi angleder jekhvaš I rakj.

Sa dži kote si ko takati o naničalo takati o murša ko baripa taro 18 dži ko 60 berša našti te ikljoven tari Ukraina.

Link: https://rominfomedia.rs/2022/02/26/ukrajinski-romi-na-braniku-otadzbine-rame-uz-rame-sa-sunarodnicima/

Youtube: