Socijala

Ki Republika Utarali Makedonia sako šovto dizutnio si partisko membro - si li odova taro intereso jali ideologia?

Ideologia tatro politikano aspekto jali demagogia te šaj resel pple personalno interesoa? Si li i partija jekhutni opcia te kerel pe progresi em sukcesi*

Ko Balkano o “popularno” partisko legitimacie na ikljona tari moda, Diferencijaja taro thema ko regioni kote ki partija sar olakere membrora khuven em dži ko 15% taro  sa o dizutne, e eruopakoro proseko si paše  3,5% taro dizutne ko thema.

Angleder jekh masek i legarutni Socialdemokratikani unia tari Makedonia - SDSM počmingja i procedurako ažuririba em aktivno registracia taro pire membrora. Odova sikavel kaj ko tereni 1 563 timia taro 74 komunakere organizacie ka džan ko khera ple partisko membrenge.

O SDSM udžarela kaj ažuriribaja ka ovel olen paše 60.000 membrora . Odova si paše 3% taro dizutne kio them si membrora ko SDSM. Ama akava relativno učo numero sar membrora ko SDSM nane “izolirimi” praktika ki them. Premal o informacie taro Centralno registri ki Utarali Makedonia isi 65 politikane partie. Hulavde si 15 so ko nakhle lokalno em parlamentarno alusariba sikavgje desavo rezultati em pučle si kobor membrora isi olen.

Premal učo partisko funkcioneri ko VMRO - DPMNE olende isi paše 100.000 membrora, o DUI brifirinela kaj si len paše 75.000 membrora. O Demokratsko Unia vakeren kaj dži akana dengje 34.000 partisko legitimacie, i Aliaujnsa e Albancongiri 20.000. Te khedingje pe o sume taro 12 partie so dengje piro džovapi salde olende isi len 351 500 membria.

Te dikhlja pe em i percepcia sar “lil taro faktia tari CIA” kaj ki Utarali Makedonia si la paše 2,13 milioni dizutne, odova sikavela kaj 16,5% taro dizutne jali sako šovto si membro ki desavi politikani partia.

O realiteto si panda majdaravutne kana ka kerel pe jekh paralela kobor dizutne isi ko europakere ekonomsko zorale thema isi len partisko legitimiacia.

Agjaar ako ko SDSM si la paše 3% tari sasti populacia ki them, a ko VMRO - DPMNE paše  4,7%, ki Britania sar egzamplo i legarutni Konzervativno partia taro Boris Džonson  si la 191 000 membria ki them taro 66 milionia dizutne , jali partisko legitimiacia si len salde 0,29% taro manuša.

Ki germania i legautni CDU tari kancelarka Angela Merker si la 407.000 membria so si 0,5% tari sasti germansko populacia ki them. I partia taro franciakoro presidento o Emanuel makron si la paše  420 000 membria jali paše 0,63% tari populacia ki Francia.

Numa sar džal pe majtele premal o Balkani o bukja iranen ki aver konotacia.

O HDZ ki Kroacia si la 220 000 membria ki them so gejnel 4 milionia populacia si si ko procentoa  5,5%  Sar apsolutno lidero ko regioni si o SNS taro srbiakoro presidento Aleksandar Vučić. E partia si la 750 000 memdbria ki Srbia so gejnel paše 7 milionia dizutne , so si premal procento 10,71% taro dizutne.

Ki Bitola palem brutalno mardo Rom

Prekal socialno mediumia akala divesa sine akti taro brutalno maripa upral etnikani funda ki Bitola kote mardo sine  i persona J.V so akala divesa sine buvljarde hulavdo ko socialno mediumia akale čipotake so ulo ko 09.02.2021 berš.

Odoleske kerdo sine em live ko FB sine notirime akaja čipota bapšo o mardo J.V. taro akanaske napendžarde persone. Ki policiakiri notacia kote sine dendo taro J.V. taro policisko bukjarno ki Bitola ov vakergja so ulo akava sasto incidenti. O sasto akti si konektirime kaj upral leste napendžarde persone kergje atako bizo faktia em alibi  soske akcentirime si kaj taro jekh so kergjha o atako so si paše 50 beršengoro olestar kheral sine čordo vordon (kombe)em odova vordon čorgja le o J.V.

Numa o Rom soj  mardo vakerel kaj sa akava si hohavipa.

O portalo Roma Press prekal oleskere informacie kontaktiringje e portparole tari policia so vakergja kaj i policia si zapendžardo akale aktoa em len pe aktivitetoa te arakhen e  manušen so kergje akava maripa em te užaren akava akti. Ola notirinen ki pli vaktavin em akava kaj ko dive 09.02.2021 ko SCR Bitola o J.V (26) tari Bitola notiringja o incidenti kaj ko dive 08.02.2021 ko drom Bulevar “1-vi Maj” ki Bitola anglal o objekto tari Teriteorijalno mujaljagakiri jekhin Bitola sine fizički atakuj,e taro duj manuša so ratvargje ole em odova sine konstatirime ko Hospitalo ki Bitola. I policia kerel sa te užarel akava akti em mujal odova te vazden pe procesia..

 

Link: https://romapress.mk/featured/ani-bitola-mardo-rom-j-vejsel/

O rasizmo mujal o Roma si luksuzi so na troma te mukha te ovel

Dži kote o terne Roma resen šansa thaj suporto , ila šaj ovena funda ki ekonomikani stabilizacia em progreso. Dži kote tiknjarel pe i diskriminacia mujal o Roma ki Makedonia , i them šaj te bajrarel i live ko Budđeto taro 42 dži ko 116,2 milioonia eura ko berš. Numa olengoro sukceso athinel taro odova te na kerel pe anti - ciganizmo so akanaske si barikada so korkoro našti nakhen len akcentiringja i Nada Korunovska direktoro ko ofiso e Romane inicijativake ko netvorko e fondacienge FOSIM. O saste politike ko regiono o Roma tretirinen len salde sar socialno problemo so trubul te faisalkerel pe jali majbut droma ignoririnel pe.

Nanipa vizia thaj lider pozicia te dikhel pe o potenciali e Romengoro em te oven prependžarde sar importantno resursi ko regioni. Odova dži nekote šaj te ilustririnel i situacia i ekonomikani stagnacia em o kišlipa ko demokratikno fundamento. Rodaripa ko exiti tari kriza sebepi akan i pandemia  em šajdipa o bukja te trampinen pe. Amgleder paše deš berša e Lumiakiri banka vakergja kaj i Bugaria kerel diskriminacia e Rpmenge em si la budžetsko deficit taro majhari 370 milionia  eura ko berš. E majčorole themake ki EU akava si luksuzi, Aver rigatar dži kote tiknjarel pe i diskriminacia mujal o Roma ki Makedonia i them šaj najrarel o profito ko Budžeti taro 42 dži ko 116,2 milionia eura ko berš. O sumarum Budežtsko profito taro produktiviteto si maškar  27,9 thaj 101,7 milionnia eura, a e dankoskoro profitia si ki relacia maškar  4,0 thaj 14,5 milionia eura (ko athinalipe istemalkeren pe li o informacie taro Statistikani operacia 2002 kobor si Roma jali o procento so si le ko Europakoro Konsilo taro 2012 berš).

Makedonia: O Socialno taro 100 eura na resel dži sarinendo kaj so trubul

O socialno angleder nekobor berša sine bajrardo taro 65 eura ko 120 dži ko 150 eura ko athinalipa kobor džene si ki familia , na anel faisali ko rpoblemi e manušengoro so lena socialno tari them. Ko akala fevruarsko jevendaskere divesa bašo paše šel socialno familie kote so isi nasvale, phure jali manuša bizi buti jali pobuter čhave dživdinen taro odova socialno, i situacia tani panda majbilačhi soske o nalejbe socialno sebepi boričlija smetkenge. Isi but familie kote o komunalno smetke si but pobare taro socialno . Ola si akana mukhle bizo nisave prihodia em ki dar kaj ka oven panda majčorole.

Ki Makedonia isi 32.000 so len socialno tari them a sebepi i pandemia panda dopherde 5.500 dizutne si registririme sar neve socialcia, Ola rrseb dopherde em 15 eura ko konto sebepi i pandemia.

Taro NGO sektori vakeren kaj o socialno nane nekaske tre šaj pukjinen o komunalno smetke  dopherdo len pohari sebepi so o banke lena em provizia te šaj odblokirinen olengoro konto. Ola vakeren kaj desave izvršitelia kana o aktzivistia ka legaren lenge lil  - dokumento kaj okova so si blokirime kontoa si socialco deblokirinen olen ama i banka pukjinel lenge paše 25 eura sar provisia a akana o izvršiteli sar egzamplo te kelo avrial tari them ko nekobor masekoa o socialcia na len socialno soske olenge kontoa si blokirime.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 154 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali