Ko 27 januari 1945 berš o 322 rusko divizia khuvgja sar so dikhela pe sine ko sig mukhlo konc logori kote hramosarel sine „Arbeit Macht Frei “ so sine frdimo ki phuv. O rusko askeri kana dikhlja o bibahjtalipa ko Aušvic –Birkenau kote o nacistoa krgje baro genociudi ki nacionalno industria.

Ko 6 januari 2021 berš o moto, „Arbeit Macht Frei “ sine dikhlo ko Kapitol . O moto sine upreder jekh dukseri ko jekhj demonstranto so sine e aver demonstarantoncar taro Pro tramp suportostia kana khuvgje ko hale em phagena sine sa tari amerikansko demokratia bajrakoncar em notacie inspiririme taro nacistia. Jekh masek angleder o gupacia „Garvasiale terne“ iklile ko droma taro Vašington  bašo Tramp kote ko olengere majce tergjola sine o slogano „6MWE“ (6 milionia na sine but).

Odoja antiseministikani, antiromani parola telal o plašto jali komentari trujal te vakerel pe kaj na sine o momentite ačhol pe “palal lende” Valjani te ačhol akava ki memoria.

„O bisterdo Holokausto” agjaar ilustririnela o profesori Eva Rosenhaft germansko historičari, o genocide si kerdo taro nacistoa upreder o Roma kote o Rusincia kana khuvgje ko Aušvic vakerena kaj 25% sine Roma thaj Sintoa tari Europa. Ni jekhe nacisteske na sine krisime ko Ninberg bašo kerdo genocide upreder o Roma. I Germania na manglja te vakerel kaj sine nacistikano genocide upreder o Roma sa dži ko 1982 berš. E Franciake valjani sine sa dži ko 2016 berš te vakerel kaj sar sojuzniko mudarela sine e Romen a deceniencar I USA sikavel sine antipatia mujal I akcepcia e Romengiri ko Memorijalno centro ko Konsilo ko USA.

Majanglal notirinela pe sine kaj salde 250.000 Roma sine mudarde ko Holokausto ama ko 1995 berš o purine historičaria ko Instituto e Holokausteske sar so si o d-r Sibil Milton vakergja kaj si mudarde paše “Milioni thaj jekvaš” I kombinacia tari registracia em likvidacia ko konc logoria taro SS trupe phanle akala grupe sar so si taro Ajncgrupa so kergja masakr ko milja Roma ki Europa amglal o dekreto “finalno faisali” taro Himlčer čhinaven sine o šajdipa o historičaria te raćuninen ko “bisterdo Holokausti”.

Numa isi sar so džđanela pe o “Angeli meribaskoro” ko Aušvic o Josef Mengele kerel sine e romane čhavenge e bliznakonge but oleskere bibahtale em tragično eksperimentoa  tari medicina. O rumimo Mengele em oleskere karakteristike nisar na tikjnarena sine I bibaht oleskiri. Avdive o Internacionalno dive tari Memoria taro Holokausto si liparO javer dive na bistrela pe. Akana o IRU akava berš kerel Jubilei 50 berša sar fundiringje pe lobirinela ki administracia taro Bajden – Hariss te konsultirinen pe

Te šaj keren jekh portparoli e Romenge te šaj pherel pe o čučo than ko Konsilo memorialno centro Holokaustoske ki USA.

Avgo drom kip li historia o IRU alusargja pire candidate president ki USA ko 2020 berš em akhargja e hangutnen te den piri vota bašo Bajden – Haris,. O PŠresidento e IRU skoro o Zoran Dimov pajkala kaj I amerikansko administracia ka athinel e Romen sar nacionaliteto Sar jekh taro majpurane domorodno jekhina ki lumiakiri historia” vakergja ov.

Kana nakhle 4 beršengoro traiba tari administarcia taro Tramp so kergja motivacia e diktartorenge ki Europa so majbaro kerdo aparhedi  so o Roma chidena sine o IRU kamel te iranel o period Obama –Bajden. Palo odova I administracia e Obamaskiri akthingja o 8 Aprilo Internacionalno Romano dive o Stejst depratmento na raćuningja kaj si bari manušikani mizeria upreder o Roma te oven ko deponie.sa dži kote o despotia na resle o ego e presidenteskoro.

Barabutne e avre mmarginalizirime grupencar em jekhinencar ki sasti lumia o COVIUD teleperavgja e Romen. Ki Europa o Amnetsi Internejšnal akcepririnel I diskriminacia upreder o Roma ko nacionalističko partie so kergje sebepi I Pandemia em stigmnatizacia e Roemnge. O “Tramp anglal o Tramp” taro Stiv Banon em o ungarisko premieri Orban.

Mire naciake Blekfit em amare paše familie tari idnisko them ki Utarali Amerika buteder amare phure pogalvaria mule taro COVID 19. O virusi mudargja buteder gogjaver phureder manušpen so džanensine Amari historia, kulura , tradicia em avutne generacienge. Odova isto ulo e Romencar da. “ Akaja pandemia si sar o romano holokasuto da Ko ka vakerel o pšaramsia so nane olen. Pučela I Tashi Matuinan terno lideri taro IRU Olakiri generacia rodela džovapia.

Ko 2014 berš ko vakti ki Romania em Ukraina o teganutni vicepresidento Bajden instistirinela sine ko fundamentalno manušikane niamia e Romenge te oven protektirime. O IRU apelirinela odova da akana ko bajden. Dikhel pe kaj našti te rodel pe but e manušenge kaste o Kolombo abgja len avgo drom ki Anerika sar robora ko plantaže ki Virdžinia  dži ko Karibi barabutne e afrikanconcar. Te vakergjem, ko agor e Amerikanconge trubul ola te džanen. Odova si Roma a na Gypsy.

O Tom Rodžers si president e Globalno domorodsko Konsiloske internacionalno organizacia bapo domorodcia so akana sig sine majanglal ko federalčno kriso ko faisali e mudarutnenge em našavde džuvlja thaj čhave (MMIWG).  O Tom sine le centralno rolja ko niamia e Indianconge em te del zori ko deputatoa te keren resursia ko ačahvipa e pandemiake ko opoidia ko indisko thema em buvleste.

E Familiake Demirović koPertat so si la duj tiken čhave taro 11 januari akava berš nane len pani soske o bare panja zikankergje lenge o hidrofori em peravgja I šupa so sine lens a garavdo varo em zimnica a o kašta takjaribaske legargja len o panja tari len hramosarel o JuGmedia.

O gazda o Miloš Dejan Demirović vakerel kaj palo duj divesa tari komuna Lebane iklile ko teren sar Komisia te registririnen o kerdo zijani em posle nikana na ale pobuter.