Social

Reakcia tari inicijativa e džuvlengiri taro Šuto Orizari: “Dali o bijanipa ki Amari Them – o Romane džuvlja pukjinena pire dživdipaja?!?“

I asociacia inicijativa e niamenge  džuvlengiri taro Šuto Orizari sikavel piri sevdža aso agorutno akti so džanen I sasti javnost kana muli I 26 beršengiri romani džuvli ko bijanipa. Ko peridoi taro pandž masekoa ki akaja ginekologia šaj te notirinel pe dujto drom sar merel Romani džuvli ko bijanipa.

O Ministeriumi bašo sastipa ki vaktavin akcentirinel kaj ko raportia ko delektronsko baza Moj Termin kerel pe lafi bašo kontrolirimo khamnipe kerde salde jekh kontrolaja ko 30-to kurko taro khamnipa, kana avgo drom sine konstatirime kaj isi la problemia e pritisokoa.

Akala notacie ko raporti taro Ministeriumi sastipaske saste si kontra taro amare informacie. Aso amare informacie oj redovno kerel sine o kontrole taro khamnipa taro piro personalno ginekologi a na salde jekh kerdi kontrola numa efta kontrole dži ko 30 kurko taro khamnipa dži ko momenti taro bijanipa.

Akala aktia em kontra informacie dena napakjiv ko tretmani em o priem ko bijanipa ko SBGA Čair.

Akharaja o Ministeriumi sastipaske e Themakoro sastipaskoro inspektorati thaj  o aver institucie te keren detalno rodaripa ko akti e mule khamne romnjake ko SBGA Čair.

Ko jekh akaharaja o o Ministeriumi sastipaske te kerel edukacia barabutne e patronažno ofisia kobor si  importantno o antenatalno kontrole ko reproduktivno periodi.

Ko jekh akharaja e džuvlen em e Romnjen ničale te keren kontrole ko poersonalno ginekologi em te keren ginekološko kontrole.

I asociacia inicijativa e niamenge  džuvlengiri taro Šuto Orizari sikavel hor gajreti e familijake em o majpaše tari muli khamni romni.

I Asociacia taro advokatia Roma: I andi decizia taro Krisi si fakti kaj isi policiakoro brutaliteti

I policia sar kotor taro Ministeriumi andrune bukjenge thaj o policajci sar uniformirano represent kerel buti aso kanoni thaj anglutne zojrakerde kanonikane saktia” vakerel pe ki reakcia.

I Asociacia taro advokatia Roma kerel zorali reakcia em došperaveka o rodaripa taro Policiakoro sindikati tari Bitola te eliminirinen o ando kriseskoro akti ko Skopje kote aso primal olengoro koleha o G.P. tari Bitola si krisime jekh berš phanlipa.

„O ando kriseskoro aktia taro Kriso ko Skopje a upral I funda taro arakhle faktia so sine kerde saste jekh berš . I Asociacia taro advokatia Roma liparel kaj o butikeriba em kanonikani savala e policijakoro si te kerel protektiva ko dživdipa e dizutnege, te del arka thaj te respektirinel o fundavno tromalipa em niamia, a n ate kerel em te phagel o kanonia , thaj policiakoro brutaliteto.

I policia sar kotor taro Ministeriumi andrune bukjenge thaj o policajci sar uniformirano represent kerel buti aso kanoni thaj anglutne zojrakerde kanonikane saktia” vakerel pe ki reakcia.

Ko jekh o ZPR šubikerel I natolerantno retorika  em etnikano profoliriba taro nesave portalia so eksciplitno akcentirinen o etnikano preperutnipa taro o viktimi N.Jašarovski.

 Upral I funda taro etnokano preperutnipa. O ZPR saste akharel ko objektivno informiriba aso Etnikanoi kodeksi e žurnalistengotro bizo te motivirinel natolerantno retorika, dislkriminacia thaj maškaretnikane tenzie” vakerel pe ki vaktavin

Pire čačipaja notiringja thaj o Gabriel Bajram

Status REAKCIA taro Gabriel Bajram:

 

„Respektirime dizutne, Republika Utarali Makedonia si demokrtasko them so del šajdipa tromale notacie tari gind, stavi em saste notacia ko sako umalja.

But siam bahtalo so o makedonikano žurnalizmi si le šajdipa te kerel rodaripa em te sikavel nevipa so si ko amaro makedonikano sasoitno trujalipa so angleder desavo vakti o tromalipa taro phravde te kere lafi sine anathema thaj kontrolirime resarinaja te garavel pe nesavo personalno interesi.

Kamav phravde te bičhavav bahtarina  kotor taro žurnailistia so ko thavdipa taro akala nakhle divesa legargje pe pobuter sar inspektoria a pohari sar reporteria  so si len savala te informirinen objektivno, saste em naprofiliripaja aso o Kodeksi taro žurnalistoa – membro 10.

Sar biznismeni havav o fake informacie sako drom si profitabilno em pobuter bikime taro čačutno infor, ama ni ko jekh momenti našti havav soske istemalkerel pe I familia Bajram  te šaj vazden piri reputacia ko desavo internet portal kote aso redaktorieskiri politika  šaj ana decizia kaj buvljarela pe ksenofobia thaj etnikano natolerancia te dikhlja pe o fakti kaj o informacie si konektirime e romane jekhinake sako drom anela bari doza taro stereotipia thaj diskriminacia.

Okova so vakerav nane salde alibi numa realiteto kana o redaktori e portaleskoro ko vakti taro lokalno alusariba ko Kočani bičhavel direktno daravina em provokacie mujal o Roma ko 30.10.2021 berš.

Sar te ovel da.. na mangava te iranav mi sama e personake so kamela mo anav te vazdel peske reputacia. Numa bahtarina oleskere garvasialipaske em akharav le te kerel rodaripa e saste akteske dži ko agor.

Akana respektirime dizutne mangava te elaboririnav akava akti, O GTC dela delovno objektia e pravno em fizičko perosnenge . Amari familijarno kompania so kerel buti servisiriba em eksport kompjutersko opremake rentingja magacinsko than kote arakhela kompjutersko artiklia so valjani amare bukkjake. Majdžovaplime vakerava em demantirinava  kaj ko magacini “randaja kriptovalute”, Amari kompania si licencirini te kerel eksport import e repromaterijalenge  komjutersko artiklenge.

Odova šaj dikhel pe ko aktia taro Centralno registry e Republika Utarale Makedoniake . Hohavnipa si kaj me em miri familia nalegalno čoraja struja ko GTC.

Amari firma sar em aver firme ko GTC sako masek pukjinaja I struja aso o kerde kontraktia , Našti havava akaja mediumsko hajka e žurnalistenge mujal I familia Bajram em mujal o romano politikano aktiviteto.

Ko jekh kana ki mi avlin ko vakti taro lokalno alusariba sine frdimi bomba ni jekh medium na sikavgja interesi ko mlo press na avili ni jekh TV jail portal trujal salde TV 21. Pučavama soske?

Odova info na sine odokhare interesno te šaj bikinel pe? Jali šaj o privatno džibdipa e familijakoro Bajram si majbut interesno te drabarel pe numa o šukaripa em o humanittarno akcie so kerena pe.

O MVR kerela buti sar so valjani em kontrolirinen o informacie bašo nesavo nalegalno došperavibaskoro akti. Numa I familia Bajram sako drom džanel sine te ovel tolerantno em gogjaver em ko montirime aktia jail kerde hajke mujal amende, Numa okova so tangirinela man si pobaro, Okova so ko sig vakti našti regulirinel pe. A odova si o tendeciozno informiribe mujal o Roma. Akale tendeciozno informacijaja kergja pe anticiganizmi mujal o Roma em peraviba maškaretnikano korelacia.

Sevdžineča man o komentaia ko socialno netvorko so si prekal etnikani funda čhiuingara. Analogno pučava man ko redaktorsko butikeriba e politika ko mediumia te del pe prioriteti e dživdipaske e familiake Bajram jail aver kulturakoro akti e romane jekhinake jail desavi stroia nesavo problem ki romani jekhin?

Odoleske mangava sa o mediumia te motivirinen pee m te džan amajngle ko rodaripaskoro žurnalizmi em panda jekh buti. Roden, randen te arakhen čačutni informacia bizi tendencia em politikano akti jail degaradacia saste jekhe familiake.

Czechoslovakia's 1989 Velvet Revolution: 800 000 people in Prague chanted "Long live the Roma

On 17 November 1989, the totalitarian regime of the Czechoslovak Socialist Republic began to collapse. How were Romani people involved in what would be called the Velvet Revolution? Did you know that on 25 November 1989, 800 000 peple were chanting "Long live the Roma" on the Letná Plain in Prague?

The bulk of this article was first published by Romea.cz in Czech in 2014. It has been updated this year to include information from Emil Ščuka's book I Am the Gypsy Baron 

"In the Czech Republic we have 20 000 members in 200 local organizations, in Slovakia we have about 30 000 members in 180 organizations. We are doing our best to explain the essence of the economic reforms to our members. Not everybody comprehends them, they are saying things were better under the communists, that there was money and we didn't have to do anything. We are now in a time of transition, it will not happen without problems, but the reform has a schedule in time and if it succeeds, ultimately everybody will be better off. I have held a meeting with the chairs of all the district organizations and today I can say that 90 % of them favor the right-wing direction. We reject the left, which has caused this country to be devastated economically and morally." 

 

Link: http://www.romea.cz/en/features-and-commentary/reportage/czechoslovakia-apos-s-1989-velvet-revolution-800-000-people-in-prague-chanted-long-live-the-roma

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

I WANT TO SAY

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       We have 184 visitors watching ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Most Popular

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Our counter start count since 13.01.2019
Count unique visitors from which country visit our portal
In the bottom there is total visits our portal