Antigypsyism

Dive taro Holokausto: Bisterdo holokausti e Romengoro definitivno si athinalime an i Germania

E europakere Roma avgo drom ka oven prezentirime anglal oficialno Germansko ceremonia ki "memoria e Holokausteske" palo paše efta decenie thaj jekvaš milionia viktimia taro Roma so sine mudarde an o Nacistikane kampia meribaske.

Rom biame an i Holandia Zoni Vajs viktimi an o Romano Holokausto ka kerel lafi anglal e Germaniakoro Bundestago an o štartodi an o beršeskoro tromalipa taro Aušvic tari rig taro SSSR an o 27 januari 1945 berš I Germania notirinela akava dive sar oficialno memorijalno ceremonia  e viktimenge an o Holokausti, Berlin so ko jekh ka anvkerel jekh avenia thaj gimnazia e anavencar taro mudarde Roma taro Nacistia.

"Akava si avgo drom kote so i jazia taro Sintia thaj Roma an i Europa si čhivde an o centari e ceremoniake" vakerel o Romani Rose sar membro an o Konsilo e Sinti thaj Roimenge an i Germania "Definitivno"  O bundestago vakergja kaj o Vajs si "čače respektirime thaj an o baro" so sine alusardo te kerel lafi vash o "Bisterdo holokausti" - o mudaripa , kote o historičarija vakeren kaj odova numero si maškar 220.000 thaj 500.000  jali 1 milioni Roma an i Europa.

Citește mai departe...

E Čehiakoro vicepremieri jertisargja pe e Romenge vash antiromano Holokasuti

E Čehiakoro vicepremieri thaj ministeri bašo finasie o Andrej Babiš, akala divesa sine an i vizita ko utar e Čehiake ko nekanutno konc logori e Romenge - Leti , te del lulgja an o monumenti kote prekal 300 viktimia an o logori thaj panda jekh drom te jertisarel odoleske sni kergja antiroomano holokasutui persi kurko kana bibahtake vakergja kote odova sine jekh "normalno logoro e Romenge so na kerena buti".

Citește mai departe...

I tragično thaj zorali storia e korkorutne Germancoske so na manglja te sikavel respekto selame e Hitlere

Sar membro an i Nacistikani partia an i Germania ko thavdipa taro 1930 berša e Hitlereskoro selami sar " „Sieg heil“ (Te dživdinel i viktoria) sine sar obligacia sa e germansko naciake te demonstirinen pativ premal o Fireri , olsekiri partia thaj nacia.

O August Landmeser , sine korkorutno Germancio so na manglja te vazdel plo vast upre anglal o Hitler ko mitingo an o 1936 berš trujal so sine lojalno nacisti.

O Landmeser alo ki nacistikani partia ko 1931 berš thaj pohari uštilo an i hierarhia ko jekh vakti ulo jekhutni legalno takati an i them.

Citește mai departe...

I Ungaria dengja ordeni e žurnalisteske so e Romen anavkergja "animalia", thaj o anglutne phursarkerde mangen te iranen len palal

Bare themakere respektoa an i Ungaria dengja pe p phursako sar majbaro žurnalisti so si paše e premierea Viktor Orban, numa nesave kritizeria oleste dikhena sar rasisti , thaj sar jekh nišani protesto , taro deš phursarkerde angje decizia te iranen akala ordenia. O žurnalisti Zolt Baer sine jekh taro nekobor ungarsko bare persone so resle phursako ko Nacionalno Dive e Ungariake, sar Ordeni bašo butikeriba tari rig e presideneteske tari ungaria o Janoš Ader.

Citește mai departe...
FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 62 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali