Socijala

O čorolipa bajrarela o familiarno terori

O progresi taro familiarno terori si indikatori ko sasoitni situacia thaj refleksia ko modaliteto taro funkcioniriba so del pe ko sasoitne niveloa , analiziringje o ekspertia ki majnevi statistika so sikavela seriozno indikacie.

Ko avgo jekvaš taro berš o numero taro kriseskere aktia lp familiarno terori barilo bašo 16,1 procentoa, a o notacie kaj isi familiarno terori barilo bašo 3,4 procentoa.

„I statistika notirinela kaj sako drom i situacia ko sasoitnipa ovela sa majturbulentno , nasigurno, bilačhi, majčorole em kerel jekh majbaro nivelo tari agresia saste em o nivelo taro familiarno terori si majučeste"

O socialno nasiguriteto bajrakerel em o aktiviteto taro socialno patološko tenzie ko manuša so kerel majnasigurno i atmosfera em motivo familiarno teroreske.

O modaliteto taro terori si sakote. Chidel pe tari familia paše ko kher so nane ni komunikacia so si avgo nivelo taro terori. e vospitibaskiri metodologia em proceso so startujnel ko odova momenti kerela panda mahoreste i kriza.

Integracia e Romenge ki Germania

Ko periodi 2014-2020 berš i Germania sine hulavde 17,1 milijarde eura ko fondia tari Europakoro Socialno Fondi (ESF) thaj Europakoro fondi regionalno buvljaripaske (ERDF).

Akale lovendar majhari 36,8% ka oven dende ko ESF a 20% ki promocia socialno inkluziake thaj mariba mujal o čorolipa.

O Konsilo Europakoro notirinel kaj ki Germania isi 105.000 Roma so dživdinena odori jali (0,13% taro sa o diztutne).

I Germania kerel promocia ki integracia e Romenge ji themakoro em lokalno nivelo.

I nacionalno strategia ki integracia e Romenge ki Germania nane klasično numa sar integrativno aktia ko politike e socialno inkluziake. I Germania kerel promocia taro jekh a jekhipa konektiribaja ko odova nivelo thaj e Romen.

 

Integracia e Romenge ki Francia

Ko periodi 2014-2020 berš e Franciake si dende 15,9 milijarde eura ko pervazia e Politikane kojeziake (Europakoro socialno fondi thaj Europakoro fondi trgionalno buvljaripaske).
Majhari 41,7% taro akala love si hardžime ko ESF so 20% olendar gele ki promocia tari socialno inkluzia thaj mariba mujal o čorolipa.

O dujto šaj finansirinel pe aktia kote si konektirime em o Roma.

E europakoro Konsili notirinel kaj ki Francia dživdinena paše 400.000 Roma (0,21% taro sa dizutne).

I Nacionalno strategia baši integracia e Romenge ki Francia nane asavki numa sar integrativno paketi ko politike tari francia socialno inkluziake.

O manušikane niamia e Romenge ki Srbia brutalno phagena pe!

Kerel pe lafi baši parapoliciakoro formacia "Srpska čast" so lelja o grast taro jekh 17 beršengoro romano čhavo so khuvel sine pire graste.

Ola lele lestar em dengje le e asociake bašo arakhiba animalia " Zoo Planet" taro Niši daravnipaja kaj akava so lele o grast e čhavestar si egzamplo premal sa aver Roma te margje e grasten so si olende em olendar da ka len olen.

O NGO sektori reagirinela ko akava korkoro lendo em kerdo akti tari "Srpska Čast" thaj niami te lel pe nesar taro o dizutne si salde ande kriseskere akte o institucie ki them , a na nesave "paranalegalno policiakere formacie" em individue.

Link: https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Maloletnik-tukao-konja-Srbska-cast-mu-ga-oduzela-vaninstitucionalno-sprovodjenje-zakona.sr.html?fbclid=IwAR0B4zXmigvha44puaE6swgaEl8TgOkSVtDSjEa4YOQs3rB_WC2HAd0l87Y

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 390 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali