Socijala

Čhivdi jag upral Roma tari Francia

Ko vakti e atakoske bare jagaja ki rakj maškar 19 maj ko romane tikne khera ko autodrom Argentuil . Niko nane ratvardo.

 

O dizutne sine iznenadime enm soven sine kana o molotovo koktelia so thargje o kampo kote thabile but khera. O Florin jekh taro roma ko kampio vakerel: “ Sovav sine ko dušeko avri. Pazinav sine. Ov dikhlja štar false benizinea sar avile taro atodrom. Akahargja savoren te ikljol avrial em akahargja mujal jagakiri ekipa.

 

I bari jag buvljola sine sigate. O aver rom anavea Imed vakerel kaj na  sine len vakti te ikaven em te len pani tari len Sena te šaj ačhaven I jhag. Jekh molotovo koktelo khuvgja ko generatori em kergja bari eksplozia. Thabile 70 kolibe. Ačhile efta jail ofto. I jag čhinavel pe sine 5 saatia. Enja persone sine čhivde ki sportsko hala.

 

Akava si štarto asavko incidenti. O avgo sine ki rakj maškar 1 thaj 2 maj. Sine panda jekh atako ki rakj maškar 4 em 5 maj. Numa o Roma ačahvgje I jag korkoro, Sare ikeren sine straža taro odova momento. Premal o Florin akana o Roma si legarde ko sigzurno than. Ov vakerel kaj sa olengere šeja thabile em nane e čhavente den so te han.

 

Šerutno problem si akana olengiri akomodacia soske o kampo saste si thardo. Sebepi I pandemia taro Covid 19 akana odova but phareste džala.

 

Link: https://ran.eu.com/brandanschlag-auf-roma-in-frankreich/?fbclid=IwAR1-1yorkuPsEehzoXbLhs70ZZQATpq1-Hwrkh53wEPygBsRxlmUOAGjY-E

25 Maj – Ternengoro dive ko vakti tari Titovo Jugoslavia

Ko desave dizja ki nekanutni Socijaličko Federativno Republika Jugoslavia em avdive 40 berša palo meripa taro Josip Broz Tito , notirinel pe e Ternengoro dive , kote ki nekanutni them kerel pe sine sar biando dive e presidenteskoro Tito.

 

Trujal so oficialno si biame ko 4 Maj, o 25 Maj sine notirime oleskoro biando dive. Ko odova dive o pioneria, o terne, studentia em o preperutne taro askeria ki SFRJ lena sine than ko tradicionalno kergje sletia, so ikerel pe sine ko stadioni taro JNA.

 

Prekal I ceremonia , nekote maškar ki publika jali centro e manifestaciakoro ka ikljon sine nesave pendžarde sportistia, jali sikavde terne manuša so prastana sine ko stadioni ka ukljen sine ki tribina kote sine o Tito em leskiri romni I Jovanka em oleskere paše manuša, legaribaja ko vasta I Štafeta ternipaskiri.

 

I štafeta sako berš sine diferentno dizajnirimi, emo late sine čhivde o mesažoa taro terne taro SFRJ taro sa o teganutne republike dži ko president.

 

O Tito tikne protokolea lel sine I Štafeta vakeribaja kaj legaripaja e vastencar taro terne nakhavgja milja kilometria taro Triglav dži ki Gevgelia.

I Majka Tereza o mangipa premal o diferencia siklili la taro Skopje

I Majka Tereza si bijame sar Gondža Agneza ko Skopje, ko 1910 berš, ko vakti kana I diz sine telal Otomansko imperia , ki albansko-rimokatoličko familia sar trinto čhavo ki familia Bojadžiu, trujal I phen i Aga (1904) o phral o Lazar(1907). Džanel pe kaj olakoro dat o Nikola sine tari vlaško jekhin.

 

Prekal I lipar so vakerel sine o phral tari Gondža o Lazar, I familia Bojadžiu si taro Prizren, a I daj em o dat olengere si bijame ko Skopje.

 

Karaktiristično olakere familijake sine odolea so sine but hemime prandina.

 

Ko odova vakti ko Skopje sine buvljarde but I trgovia em sine pendžardo trgovsko centro, multikulturno em multureligisko trujalipa. Siklili te kerel komunikacia savorencar, em okola so si len diferentno čhibjaja, em pali kultura em pali I vera em I percepcia prekal I lumia. Odoleske em isi pherdo fotografieem ko romane šeja, soske sine la pherdo kontaktoa kop lo romano trujalipa em pašipa e romane familiencar so but mangela len sine.

Dži ko angolevend sasti gasifikacia e phanlipaske „Šutka“ ko Skopje, a palo odova šajdipa em i sasti komuna Šuto Orizari

Ko akana sig kerdi vizita e Phanlipaskere instituciake Skopje, popendžarde sar phanlipa „Šutka“ o VD direktori akale instituciake o Esad Rahić, akcentiringja nekobor neve momentoa ki konekcia e phanlipaskere instituciaja.

Kerel pe buti saste gasifikaciake e Phanlipaske „Šutka“ . Odova startujngja te implementirinel i kompania GAMA. Kerdo si em merno stasioni.

Ov akcentirinela kaj akava sistemo ka šparinel bare love em ko takjariba em rošaripa ka ovel panda majefikasno.

Ko than taro takjariba e mazutea, e gasifikacijaja ka kerel pe majstabilno em lungovakteskoro takjariba em tato pani bašo o phanlipa.. O love si dende em hulavde taro Makedoniakoro govermento.

O Rahić bičhavgja bari šukrikerin em dži ki komuna Šuto Orizari, so kergja em dengja i dokumentacia baši realizacia. Ov vakerel kaj bašo nekobor berša šaj taro akava proekti te ovel benefiti em i korkoro komuna em o dizutne. Ola ka šaj ko aver periodi te keren gasifikacia em e ekonomsko objektenge so gravitirinen  ki akaja komuna, (ambulante, škole, gartenia em aver), em o plani baši gasifikacia ko individualno khera.

Ki sako forma akava si majekonomikano investicia ko desavi forma ka kerel akaja komuna te ovel la komoditeto taro moderno em ekonomikano dživdipa.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 365 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali