Socijala

O andi kriseskiri decizia ki Ungaria baši segregacia e Romane čhavenge , primal o premieri Orban si bizo “fakti”

O premieri e Ungariakoro Viktor Orban ko paraštuj vakergja kaj I andi Kriseskiri decizia taro Majuči themakoro Kriso te šaj del pe reparacia e romane čhavenge so sine čhivde ko aver škole sar segregacia si nalogično em dengja lafi kaj ov ka iranel o kanoni te šaj čhinavel ko avutnipa aniba asavke decizie.

 

O Orban so pohari lel I sasti kontrola ko buteder aspektoa dživdipaske ki post-komunistikani them Ungaria, kergja te keren pe protestoa ki Budimpešta ko januari sar anglohavljarin ki them kaj na valjani te perel ko akala decizie te pukjinen pe o Roma , numa trubul lenge parktika.

 

Akava akti si soske ki fundavno škola ki diz Giongišpata utarlai diz ki them sone punkto taro etnikane tenzie. O Učo kriso angja decizia soske isi substandradnop šartia edukaciake e romane čhavenge soske si limitirime olengere niamia.

 

O kriso angja decizia I škola em I diz te pukjinen lovengiri kompenzacia e siklenge ki kombinacia taro 310 000 amerikansko dolaria sar ziani, soske faktiringje o akti kaj ko 2011 berš o Roma sine hulavde beršencar ko edukaciakoro sistemo.

 

Link: https://uk.reuters.com/article/uk-hungary-roma-segregation-ruling/hungary-ruling-in-roma-segregation-case-unfair-pm-orban-idUKKBN22R1DL?fbclid=IwAR2cfvDLgarpgw2EAPoAhPIyKm7H07Q836OA1TdFBQvJdOKBpSapqKHHQt4

O vice nacionalno ombdusmano I Vaska Bajramovska Mustafa vakerel: O mito thaj I korupcia ko phanlipa si lungoberšengoro problem

Sar benefiti em komoditeto ko phanlipa ki Amari them o korkoro phanle te istemalkeren akala metodia te resen nesave privilegie.

Prekal o vice nacionalno ombdusmano I Vaska Bajramovska Mustafa akava momento vakerel kaj trujal o phanle involvirime si em o personal so keren ki buti ko phanlipaskere institucie.

 

O komoditeto si odolea so šaj ovel olen mobilno telefonia, majlačho komoditeto an o phanlipaskere kelie, istemalkeriba vikendia, visite em avera.

 

Numa o problem si so o korkoro phanle kop le naformalno kontaktoa e nacionalno ombdusmanoa nane len dendo ni jekh oficialno akti akaleske.

Faktori primal I Bajramovska si soske o korkoro phanle odolea ka našven nesave pire benefitoa soske den em mito.

 

Prekal o “tarifniko” mobilno telefoni šaj te ovel pea so o modaliteto em tipi mobilno em I moldi si taro 50 eura majupre.

 

Jekh taro forme so si praktikujme ki odoja konverzacia em komunikacia te resel pe komoditeto bašo mobilno si I konverzacia maškar o phanlo em phandibaskoro personali.

 

Te mangle ki aver forma te pučel kobor trbul love te del odole benefiteske, o phanlipaskoro personali ka iranel oleske replikaja: “ Pa nail 50, 100 jali 200 droma vakergjum tuke” so ki translacia ov notirinel I cena thaj kerel pe čačipaske lafi bašo 50, 100 jali 200 eura bašo odova komoditeto.

Ki Grcia počmingja masovno testiriba mujal COVID 19 ki jekh romani mahala kana startujngja i infekcia

E grciakoro ministeriumi sastipaske em civilno protektiva počmingja i operacia masovno testiriba ki centralno grcia kote isi nevi baza taro koronavirusno infekcie.

 

O ofiso civilno protektivake ko trintodi vakergja kaj registriringje neve pozitivno inficirime ki romani mahala ko centralno diz Larisa . Notirime sine 10 neve inficirime ko dujtodi, kote efta si tari jekh familia.

 

I lokalno epidemia kergjao legaripa te implementirinen plani kote ka keren buvlo testiriba ko trin faze, o avgo testia ko trintodi, palo odova ka keren panda jekh testiriba bašo efta dive em I trinto faza ka ovel testiriba palo 14 divesa.

 

O pozitivno akti ka keren te oven ko karantini ko dizjakere kavrtoa jali mahale ili o manušpa ka oven čhivde ko karantini ko medicinsko centroa kerde ko odova regioni akale infekciake vakeren taro ofisi civilno protektivake.

 

Ko statrti tari epidemia ki grcia kerdo si blokada  em vakeren kaj akava akti kerel te ikerel pe o nivelo taro nasvale emo kola so meren ko but tikni digra.

 

O numero taro mule ki them ko momenti si 152, kote isi 2.744 zojrakerede infekcie em 32 si hospitalizirime ko respiratoria ki intenzivno protektiva.

 

Link: https://www.ekathimerini.com/252623/article/ekathimerini/news/greece-starts-widespread-testing-in-roma-camp-after-outbreak?fbclid=IwAR3FV9jfQWNwzkKDpSzr6a9J6YyNn3S27otKFozpJL97GPmU69eIpWFOUd8

Covid 19 thaj 5G – teoria so daravel savoren

I teoria taro 5G  nane jekhutni teoria so si konektirime e neve koronavirusea.

Nesave manuša hohavne akava sa phanena em e Fondacijaja taro Bili Gejts a aver akava konektirinen em e virusea bašo biološko konfrotacia maškar o USA em I Kina.

 

Kana o vakti si pharo  “o manuša motivirinen pet e arakhen peske faktori so ka del olen nesavi trujal em hohavni funkcia e bukjenge” Ola roden modalitetia so nane olen.

 

“Amen rodaja odova so šaj ikera la telal I kontrola” vakerel I Ana Sternisko, specialist e socialno psihologiake ko Universiteto ko Njujork. “ Šaj sar majutešno sit e ovel amen nesavi garavdi buti so ka diktirinel o serioziteto taro virusi nego te vakera o čačipa kaj I lumia em o manuša si čače astarde akale virusea” vakerela oj.

 

Javer rigatar o manuša pakjana kaj o Covid 19 si kerdo tari rig agjaar anavekrdi „Deep State“ jali telekomunikacisko kompanie so mangen profit em odova si problem savorenge.

 

O problem iklilo taro pogrešno viralno video ko Youtube editirime ko 12 mart 2020 berš so čhivgje le jekh grupa so si mujal I vakcina “O jeria sastipaskere niamenge” kote so jekh doktori so si le andi decizia bašo disciplinsko akti telal anav Tomas Kouan konektiringja kaj o 5G si le phanlipa e virusea, vakeribaja kaj o urbano thana si majastarde e pandemijaja taro Covid 19.

 

Akava video sine koslo, numa na angleder kana o amerikansko giljavutno Keri Hilson hulavgja ole e 2.3 milionia oleskere sledbenikia.

Nane naučno funda kote so konektirinel pe o 5G sar bežično netvorko e Covid 19 . Inače I 5G si majnevi generacia bežično netvorko so si majsig em majefikasno numa o anglutne.

 

Sar em o 3 G em o 4 G akana em o 5 G legarel pe prekal radio brania nazijankerdo taro elektromagnetno spektari. Jekhutne o 5G buninela em akana odoja konfuzia kerel akaja panika. A akava avel dži ko teorie . Ako I konekcia maškar 5G thaj I koronavirusi nane nesavo fakti em soske o manuša pakjana ko odova?

 

O teorie mangen o manuša taro diferentno faktoria. O Van Bavel vakerel kaj “o manuša mangen te keren nekaste došalo” a o Gercel notirinel kaj o manuša kana darana  mangen te arakhen peske ki kaste ka frden piri holi.

Ko jekh isi em socialno aspekto taro teorie . O sternisko notirinel kaj akaja hoš isi jekh barabutni kauza te šaj iranel I sama taro teorie.

 

I idea kaj čače džanena o čačipa del suportoe manušen te hošinen pe čačutne em unikatno.

 

O manuša keren ko jekh em teorie bašo diferentno mangina vakerel o Gercel. Neko taro manuša kamel sama , javer manuša mangen te džan majanglal pli politikani kariera em te oven šunde. Javer mangen te profitirinen ki odoja baza.

 

„Gindinel pe kaj sako grupa isi la motiv promociake, em ka kerel odova” vakerel o Gercel so del notacia e manušenge te pazinen ko akanutne pandemsko profiteroa.

 

Link: https://www.slobodnaevropa.mk/a/%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D0%B4-19-5g-%D1%82%D0%B5%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%B7%D0%B0%D0%B3%D0%BE%D0%B2%D0%BE%D1%80/30567653.html

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 241 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali