Socijala

Uranija Pirovska: “O romane phanle ko phanlipa si diskriminirime jekh a jekh sar so si em ko sistemo e themake”

I Uranija Pirovska si eksuzitivno dikretorka ko Helsinško komiteto manušikane niamenge ki R.U.Makedonia  em šaj te vakerel pe kaj si šukare informirime baši situacia ko makedonikane phanlipa thaj respektiriba e manušikane niamenge taro phanle ko odola institucie.

 

Sar generalno problem I Pirovska akcentirinel te tiknjarel pe o komoditeto ko phanlipa tromalo em phravdi akcepcia ko objektia taro KPZ.

So legarel pe dži ki korupcia em mito oj vakerel kaj odova fenomeni isi ko akala institucie premal o vakeriba taro korkoro phanle numa ni jekh nane le dendo desavi notacia ili kriseksoro akti numa salde taro personalno džanlipa, jali o vakeriba taro avera.

 

Ko odova kontesti nane zalende ni o phanle tari romani jekhin kote buteder droma si em diskriminirime em telal i presia sar taro avera phanle agjaar em taro bukjarno personali.

„I Priovska dopherel kaj: „ O Romane phale si diskriminirime sar i romani jekhin so si diskriminirimi ko sistemi e themake“

 

Oj dopherela kaj na troman te mukhen majodoriga ko margine e sasoitnipaskeem trubul em „politikano mangipa“ te kerel pe majbuteder akale populaciake“Oj vakerel kaj ka del propozalo but seriozno em soodvetno te dikhel pe sako indicia ko nahumano tretmano , namanušikano koorelacia em tortura.

 

Prekal o raporto oj vakerel kaj o phanlipa si but pherde em recidiviti soske o phanlče ni bukjarne na kvalifikujnen pe em na educirinen pe.

I Pirovska vakerel kaj na legarel pe esapi ki akomodacia e phanlenge thaj ola trubul te oven thanjarde prekal o kerdo kriseskoro akti.

 

„I akomodacia palem šaj ovel problem soske korkoro džanaja kaj o krisia but raritetno anen decizie te keren alternatnvno konsekvence. Odova phenaja ko agorutne ofto berša” vakergja I Pirovska.

Ungaria: Ko ungariakoro gav Pusza Henszce , randingje o drom kote nakhen o Roma taro odova gav

Prekal o notacie taro IRU membro ki Ungaria i Diana Goman, ko gav Pusza Henszce so si ko utar paščimalo kotor tari Ungaria em isi le paše 1.300 dizutne, ko odova gav isi em tari Romani jekhin.

 

Ko gav isi jekh lokalno drumo kote odothar nakhena em o Roma, numa premal olengere notaciue akala divesa odova drom si randlo saste. Odova premal olende si kerdo manginaja te šaj e Romane jekhina hulaven la taro aver kotor e gaveske.

Sar ola akceptirinen odova kergje le o aver gavutne sebepi i dar taro COVID 19 em agjaar mangle te distancirinen pe taro Roma ma te inficirinen pe.

 

Aver rigatar akava akti premal o Roma taro akava gav sikavel kaj korkoro o Ungarcia mangen te keren etnikane tenzie , sikaven kaj na mangena e Romen em nane tolerantno so si Roma ko olengoro gav.

 

Savi reakcia ka kerel akana i komuna akale akteske panda si napendžardo , em ka lel li neko akava džovaplipa bašo kerdo akti. Fakti si kaj akava lokalno drumo si jekhutno drumo kote so šaj džana em vordona , maškar so em medicinsko vordona so valjani bizi barikada te nakhen ko vakti tari akaja pandemia. Odolea čhinavde si em o drom kotar valjani te nakhen em vordona taro mujaljagakere ekipe em avera vordona.

 

Link:https://www.facebook.com/robert.balogh.71868964/videos/pcb.238511527381988/238510020715472/?type=3&theater

Srbia: Atako upral o Roma taro Mladenovac

O Nenad Pajić taro Mladenovac em vakergja kaj oleskiri familia ko dujto di ko 12 Maj sine čhivde ki čhingar em akušiba ki nacionalno funda taro duj olenge napendžarde terne manuša.

 

Ki avlin anglal olengiri zgrada avile duj terne napendžarde manuša paše 30 berša  kote majanglal kergje atako upral olengiri phuri komšika.

 

-Ačhile anglal amari zgrada em počminge te vikinen „Cigani, Cigani „ em vakeren sine builačhe lafia. Počmingje te khuven olakere rikone em kana pučlja len i phuri soske odova kerena ola vakergje: „Tumende e Romen valjani sa te mudaren, tumen sien lošno“

Ko odova momenti o Nenad zamolingja e terne manušen ma te keren odova ama oleske da vakergje kaj sa e Romen valjani te mudaren. Ola mangle te khuven le.

 

Ko odova momenti mi daj em mi phen čhinavgje pobaro incidenti, soske e Nenade isi le nasvalipa ko ilo, epilepsia, učo pritisok em ciste ki godi. Šaj sine but lokheste te khuvgje le te ovel odova fatalno oleskere dživdipaske.

 

- Čače sine bezobrazno em akošen sine kote jekh olandar vakergja kaj sebepi amen e Romendar em taro president o Vučić sine ko phanlipa 7 berša, vakergja o Nenad.

 

Palo odova oleskiri daj i Daniela čojral akhargja policia, oj sigate reslja em e duj ternen phanle len.

 

Link: https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3463649/napadnuti-romi-u-mladenovcu-napadaci-psovali-predsednika-vucica-najstrasnije-pretili-i-nasrnuli-na-romsku-porodicu?fbclid=IwAR0yxhLuSuV-SdPRMWaG0TZI1KKjGfMSLUs9pYTHFfXoPy1-NRR52Px_flc

Incidenti ki Šutka, revoltirime dizutne protestiringje em vakerena: „ Policisko patrola uštavgja Rome em na ačhile“

Ko paraštuj ko mismeri , grupa taro 500 – 600 Roma ko Šuto orizari khedingje pe ko drom Jovan Hadžišiškov sar notacia protestoske.

Faktori akale revolteske si kaj hari angleder 19 o časo vordon tari policiakiri patrola nakhavindo taro odova drom, kergja trafikoskiri bibaht kote sine ratvardo jekh manuš. Premal o lafia taro Roma, o vordon na ačholo, em gelo majodorig po drom.

O ratavrdo suportoa taro pire paše familia sine legardo ko dizjakoro hospitalo „Sv Naum Ohridski“ ko Skopje. Numa tegani ulo incidenti  kote premal o lafia tari oleskiri paše familia , e ratvardeske kana sine leske dendo medicinsko suporto, sine ikavdo taro paluno kotor e hospitaleske em vakeren kaj i policia margje ole em sine legardo ko policiakoro stasioni.

Odova kergja baro revolti ko Roma tari Šutka so reagiringje ko kerdo brutalnsot , em na sine len nisavi informacia kaj si legardo o ratvardo.

Prekal naoficialno notacia tari oleskiri familia ov sine maltretirime em mardo em legardo ko policiakoro stasioni Centar, Skopje.

Akanaske nane nisave irame informacie tari policiakiri rig , soske o portparolia taro MVR em SVR Skopje, na dena sine džovapi ko telefonsko akharina tari i redakcia taro Roma Times.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 259 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali