Socijala

An o Brisel dživdinen upreder 10.000 Roma majbut olendar tari Bugaria, Romania thaj Slovakia

An o Brisel ale pobuter taro 10.000 Roma so majbut olendar si tari Bugaria, Romania thaj Slovakia thaj taro thema tari Ex Yugoslavia, notirinel pe ko kerdo rodaripa e romane jekhinake an i Belgia.

An o akava rodaripa , notirime si kaj e slovakiakere Roma si ki majbilačhi pozicia, thaj si majbut olendar so mangen devlenge thaj aver asavke aktivitetia. Precizirinel pe kaj olengiri biandi them mujal akava minjoriteti legarel sine but bilačho korelacia , thaj odoleske sa odola Roma so si akana an i Belgia, si len sensi kaj akalea nane so te našaven majbuter.

Aso o rodaripa, trujal o adetia thaj o maniria , paše 95% taro Roma si savakteske pozicionirime an i Belgia pire dživdipaja , thaj nane len mangin te džan an o aver thema te dživdinen majodoriga,

Numa dikhindo historikane o avgo Roma so resle an i Belgia datirinena panda taro XV veko, thaj o numero e Romengoro bajrola sine konstantno, thaj majbaro procento počmingja te buvljarel pe kana avile taro EU kana sine o buvljaripa an o 2007 berš.

Ko jekh okola Roma so nesar arakhle piri buti thaj egzistencia majbut keren buti ko tamikeriba thaj asavke profesie, sikaven o rezultatia taro akava rodaripa.

 

98% taro čhave so keren buti pe droma si Roma!

98% taro čhave so si pe droma si Roma, sikavela i analiza taro "Nacionalno Romano Centro". Trujal so si tikneberšengere ola si ko sako kotor pe droma mangipaja devlenge, kosena šoferšajbne ko vordona jali bikinena nesave artikloa e manušenge.

„Deklarativno savore den suporto e Romenge, numa an o realiteto odova na dikhela pe. I diskriminacia si odothe dikhel pe thgaj odoja diskriminacia ko avdisutno vakti si an o majučo nivelo" vakeren okola so džanena akaja situacia.

„Dživdinen ko bilačhe šartia , bizi infrastruktura , pani pijbaske, elektrikani energia. O problemi so džana peske tari them thaj o limitirime tromalipa akale dizutnenge. Ko škole kote sikljona romane čhave si nalačhi opcia jerienge kaskere čhave nane Roma" vakergja o Idžet Medžiti nacionalno Odbusmano.

Ko jekh majbut taro romane čhave nane evidentirime ko lila bianipaske , na džana an i škola, thaj nane len sastipaskiri protektiva.

 

Sastipaskiri diskriminacia mujal o Roma ko hositaleskere ofisia

O niamia sastipaske e "tikne" etnikane kolektiveske an i them si bibahtalo, thaj panda majbibahtalo so akava problemi sako drom sar te mangen te garaven ole. Na keren pe but diskusie akale problemoske ko sastipaskere protektive e Romenge , i vakcina ko romane čhave thaj o reproduktivno sastipa ko Romane džuvlja.
Ko hospitaleskere ofisia paralelno isi garavdi diskriminacia mujal o Roma.

O sastipe sar jekh taro majkišle alke an o makedonikano sistemo , sako dive kerel le panda majphagerdo o sastipa e manušengoro. Nane tikno o numero taro individue so barabutne pire familiencar odova hošinen upral piri morthik sa odola deviacie kana džana ko odova majimportano momenti a odova si olengoro sastipa.
Ko odova drumo odolestar nane ni bisterde ni i romani jekhin.

O niamia sastipaske e "tikne" etnikane kolektiveske an i them si bibahtalo, notirinen okola so si akharde te komentirinen an i akaja tema em problemi thaj sar so vakeren akava problemi saste "garavel pe". Ko hospitaleskere ofisia paralelno isi garavdi diskriminacia mujal o Roma.

Sa na sa, o Roma an i them si viktimia tari garavdi diskriminacia ko arakhiba e personalno sastipaske , so rezultirinela napakjiv ko pacientia - Roma mujal o medicinsko personali. Jekhe rigatar arakhen pe ko na jekh a jekh tretmano , a kana ka chidel pe ki jurisdikcia , odolestar arakhen pe panda jekhe dukhaja - i tromali thaj dukhavni napravda. Oaver morthik si panda o sinonimi taro čhivdo stereotipi an o sasoitnipa thaj but droma sine gazime i Hipokratovo dendo lafi- Jekhutne barabutne zori keriba so majsig savore barabutne šaj te kera aktiviteo te eliminirinel pe i sastipaskiri nepravda mujal o Roma, so desavo drom dukhala majbut numa so dukhal o nasvalipa!

Link: https://www.mkd.mk/makedonija/pravata-na-pomaliot/romskata-zdravstvena-nepravda-kosi-niz-bolnichkite-hodnici

O Roma so keren Kopane tari Podravina

Majbari grupa taro Roma so keren sine Kopane tari Podravina počmingje te stacionirinen pe em te aven tari Romania, palo 1855 berš , kana odothe sine čhinavdo o ropstvo, trujal so an i Podravina sine stacionirime an o start taro XIX veko . Majanglal ale ko reoinia maškar i Podravina thaj Međumurje , a palo odova em ko javer thana an i Hrvatska.

An i Podravina resle tari Ungaria , thaj sar fakti si olengere hungariakere anava (Balog, Bogdan, Kalanjoš. Ignac, Čonka, Njergoš, Kompak) Interesantno si kaj o telal anav Oršoš legaren le salde o romane džuvlja. Ola pire anavencar na dena nisavo importantno momenti thaj iranen le sar ola mangena.

O čhave sine legarde an i khangiri , a o mule parunen sine len ko lokalno limoria kote aven sine opatia, thaj majbut o limori sine notirime. Ola na keren sine angleprandibaskiri khangirakiri ceremonia. Fundavno profesia sine lenge te keren artiklčoa taro kašt sar so si kopane, hajbaske, kaštunale roja, bare tikne, grebalke, kutlače, saksie , čare thaj aver.
Ola akava regioni astargje le sar than dživdibaske trujal o veša sebepi o kovle kašta (vrba, topola) kotar so keren sine odola kaštunale artikloa.

Dživdinena sine ko kolibe so korkoro kerena len sine taro granke, parume an i jekvaš phuv jali telal cara (šatori). Akala primitivno khera keren len sine majbut trujal vešakere regionia ki periferia desave gaveske, lenja thaj aver.

Odolea so olenge sine paše o gava te šaj džana odori te bikinen e manušenge odola artiklia so keren sine len, thaj ko jekh džana sine taro kher ko khera em desavo manuš te sine le odova kaštunalo materiali, ola ko olengere avlina keren sine odola akaštunale artiklia so roden sine lendar . O Roma - Kopanadžie sine len nomadsko stili dživdipaske , thaj odola thana kote so dživdinen sine keren len sine sar mometalno thana dživdipaske, soske na ačhona sine savakteske odothe te dživdinen.

O Romnja majbut arakhen sine e čhaven odolea so ka pakjaren le ki deka legaren len sine po dumo thaj phirena sine taro kher ko kher, a o pobare čhavore sine trujal olencar. E tikne beben legaren len sine ko tiukne kopane učharde ko čaršafia . O Kopanadžie sine len o dialekto sar so ola vakeren le „ljimba d bjaš“, bajaško dialekto taro puranoromansko čhib thaj hungarsko čhib.

Pendžarde sine odolea so hana sine mas taro mule khanja, a o kanzauri (ežo) sine lenge sar specijaliteto. Mangena sine ko jekh but em rakia em dahani. Uraven sine purane šea ko but koloria, a o murša legaren sine čakšire em aver šea.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

TV BTR NACIONAL

Momentalno Online

       Isi 480 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali