Socijala

Hitler, historia thaj dali sine mentalno nasvalo?

O Hitler ka ačhol ki memoria sebepi  starti taro Dujto lumiakoro maripa o majkuč konflikto an I lumiakiri historia, sebepi so kamel sine te buvljarel sine o simantre tari I Germania prekal maripa.

Ov ka ovel jekh a jekh ki memoria pire sunencar ko rasno eliminacia, kote so motiviringja te kerel pe genocido ko milioni manuša, šaj paše 11 milionia manuša. Trujal so sako vast tari germansko birokratia sine irame te kerel odola egzekucie, o Hitler sine šerutno motivatori.

Ko decenie palo oleskoro meripa taro Hitler but komentaria vakeren kaj ov sine šaj em mentalno nasvalo thaj ten a sine da kana počmingja sar lideri o presie upral oleste taro nasukcesialo maripa  šaj angje le dži ko mentalno nasvalipa. Odolea so ov denda akcepcia bašo genocide em sine ratvardo em holjamo, lokheste šaj dikhel pe soske o manuša avile dži ki akaja konkluzia , numa importantno sit e vakerel pe kaj nane koncenzusi maškar o historičaria kaj ov si dilo jali nesavo psihološko problem so oleste šaj sine ole.

Leskovac: O terori upral o džuvlja si ekstremno forma taro phagiba manušikane niamia so na tromal te toleririnel pe

O terori upral o džuvlja si but forme taro phagiba manušikane niamia so na tromal te toleririnel pe, em te emancipirinen pe o romane džuvlja thaj čhija te džanen te čhinaven akava terori em eliminirinen akaja forma nasilstvo upral o džuvlja.

„O kerdo terori upral o džuvlja si ekstremno forma taro phagiba manušikane niamia so na tromal te toleririnel pe. O terori upral o džuvlja majodoriga si bariera te resel pe egaliteti , progresi, tromalipa em resipa manušikane niamia ko džuvlja thaj ko čhija. Savala sakone sasoitnipaske si saste em phravde te akceptirinel o politike ko maripa mujal I diskriminacia em te kerel promocia e kulturake tari  tolerancia” vakeren taro džuvljani romani organizacia ”O Romane džuvlja taro Leskovac”  (LERO).

Prekal o agorutne pendžarutne informacie ki Srbia ko 2020 berš majhari 22 džuvlja mule tarp zor meriba kerdi taro o partneri jail aver membro ki familia , a ko 5 aver aktia isi šubikerin kaj isi femicidi, jail muadripa upral I funda taro poli jail muadripa e džuvljake, salde so si džuvli.

Ko ofot mudaripa e džuvlenge ko avgo kotor taro 2021 berš aso o informacie tari komesarka ki protektiva thaj jekhišpa I Brankica Jankovič jekh taro efta notiringje terori anglal o mudaripa.

 

Link: https://rominfomedia.rs/2021/11/25/leskovacke-romkinje-nasilje-nad-zenama-je-ekstremni-oblik-krsenja-ljudskih-prava-koji-se-ne-sme-tolerisati/

„Mukh I roš“: I romansko romani akterka phagela I stigma neve roljaja

Oj piri kariera kergja te šaj iranel I trampa ko odoja stigma, a persi masek uli I avgo Romani so khuvgja ki buti ko Nacionalno teatro ko Bukurešt.

„Bariljum ki akajathem, ama nikana našti sine te prependžarav man ki akaja paramis” vakergja oj bašo Franc press.

„Odoleske mange importantno te phravav oi udar thaj te mukhav I roš. Odova si sar te ćhivav o flago” vakerel oj maškar o probe.

Olakoro šou anavkerdo sar „Cel mai bun copil din lume“ (O majčukar čhavo ki lumia) si bazirime ko olakoro dživdipa, so sine putardo ko 21 januari a o tiketoa sine sa bikime.

Odoja si jekh traumatično numa em komedično storia e čhajake so triumfirinela ko sa dende šanse , ama našti našel tari I stigma solea arakhel pe sar Romani džuvli.

„Akaja si avgo romani storia, hramosardi em kheldi taro romano artisto em te ovel preyentirimi ki nacionalno scena” vakerel oj.

“Oj tani Romani džuvli” Čhindi taro garajbe kaj oj dživdinela, oj dengja peske lafi kaj ka ikljol taro “čorolikano kvarti”.

Uli avgo ki olakiri familia so agorkergja mađkarutni škola, em sine ki prestižno Bukurešsko academia taro teatro em filmi.

Oj pire studiencar geli em ko Njujork em London taro finansirime grantia, I Šerban isi la em phursakoa ko internacionalno nivelo konektiribaja em lakiri rolja ko filmi "Gipsy Queen"

Taro 2019 berš e roljake korkorutni daj bokseri ko ringo thaj ko belgisko filmi “Korkoro ko miro bijav” taro 2018 berš.

 

Link: https://amp.france24.com/en/live-news/20220203-let-the-light-in-romanian-roma-actress-smashes-stigma-with-new-play?fbclid=IwAR3sGHN2VF2KRgWNCSPJZCIaY7XBogSMGSUMDqtNmASJHh5IrP2f0o1bXBI

O srpsko fudbaleri Vlahovič rasno sine diskriminirime ko live: “Tu sian Rom”

Akana iklilo video kote saste đaj te đunel pe sar 5.000 fania skandirinena “Tu sijan Rom” ki italiansko čhib. Akava skandiriba ko Bergamo akana pak ulo aktuelno kana akava skandiriba taro fania sine salde osudime taro šefi e fudbalsko klubeske Fiorentina. O Roko Komisa. “ Na sine šukare odova so kergje le- Angleder duj berša ola rasno diskriminiringje e Dalbert, a akava berš e Vlahovič ko vakti kana dela sine intervju kote anavkergje le sar “Rom” dophergja o Komisa.

 

Akava video sikavela kaj e fudbalereske Vlahovič na sine but šukar em na sine bahtalo kana šungja akaba anglal o kamere tari italiansko TV kanal dela sine intervju palo o fudbalsko meči. Ov sine em holjame em bibahtale taro rasistikane lafia taro fania ki Atalanata, numa kontroliringja pe em na sikavgja nisavi reakcia. O Vlahovič akava jevend gelo tari Fiorentina te khelel ko Juventus – Torino.

 

Link: https://rom.news/serbischer-kicker-vlahovic-im-live-tv-rassistisch-beleidigt-du-bist-ein-zigeuner-video/

 

Youtube:

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 228 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date