Socijala

Ziberi: Nane jekh a jekh lačharipa ko etnikano akcepcia an o institucie

Sar so informiringja o Naser Ziberi o Nacionalno ombdusmano ko ofisia e themakere sar so si Presidento, Parlamento, Govermento, Ustavno, Učo thaj Upravno krisoa , Nacionalno banka I akcpecia ko 2020 berš sine: Makedoncia sine 75,6 procentoa, Albancia 17,7 procentoa, Turklie 1,6 procentoa, Roma 1 procento, Srblie 1,7 procentoa, Vlahoa 1,7 procentia, Bošnakoa 0,5 procentoa thaj avera 0,3 procentia.

I sasti situacija ko Ministeriumia sine akaja: Makedoncia sine 69.9 procentoa, Albancia 24.3 procentoa, Turklie 1,9 procentoa, Roma 1 procento, Srblie 1,5 procentoa, Vlahoa 0,5 procentia, Bošnakoa 0,6 procentoa thaj avera 0,3 procentia.

Ko javno ustanove em aver sar so si agencie, direkcie, komisie, I sitacia si akaja: Makedoncia sine 76,8 procentoa, Albancia 17,6 procentoa, Turklie 1,8 procentoa, Roma 0.8 procento, Srblie 1,4 procentoa, Vlahoa 1,4 procentia, Bošnakoa 1,4 procentoa thaj avera 0,4 procentia.

Ov dophergja kaj I situacia ko institucie ko akceptiriba si skldibaske. Sar egzamplo vakergja o AD Keriba apartamnia thaj ekonomia ko themakoro ploišpa I struktura si akaja:

Makedoncia sine 90.6 procentoa, Albancia 2,6 procentoa, Turklie 0,6 procentoa, Roma 1,8 procento, Srblie 2,6 procentoa, Vlahoa 1,2 procentia, Bošnakoa 0,3 procentoa thaj avera 3 procentia.

Ko phanlipaskere institucie I analiza ttaro informacie sikavena akava: Makedoncia sine 78,9, procentoa, Albancia 17,6 procentoa, Turklie 1,1 procentoa, Roma 0.4 procento, Srblie 1,7 procentoa, Vlahoa 0,5 procentia, Bošnakoa 0,7 procentoa thaj avera 1 procentia.

 

Racie an i Germania sebepi kinobikiniba bukjarnencar taro Balkani

I Germansko policia thaj carina persi masek kergja upreder deš racie ki sasti them te šaj čhinavren o kinobikiniba sezonsko bukjarne so avena avrial tari Europakiri Unija konektiribaja thaj o Balkani I federalno policia an o Berlin ko Twitter editiringja kaj o racie startujngje thaj i policia rodela sine khera thaj firme  a fokusi sine i šerutni diz ki Germania thaj i pokraina Branderburgm numa em thana ko Bremen thaj Teluni Saksonia havljarela i agencia AP.

Paše 1.000 policajcia sien konektirime an I racia thaj rodaripa mujal 20 persone so sine šubikjerde kaj kergje falisifikatoa dokumentia bašo themutnipa ki EU em akomodacia e bukjarnenge ko bare logističko kompanie.

I policia implementiringja nekobor aktia te šhanen desave personen em lele imoti so si ko moldipa taro nekobor milionia eura, ama pobuter detalia nane vakerde. O anava taro astarde manuša em o kompanie na sine vakerde aso o germansko kanoni bašo privat.

O astarde manuša notirime si kaj legaren sine netvorko agencie bašo butikeriba taro Balkani thaj Germania , konektiribaja em fiktivno kompanie, Prekal akala kompanie tegani o astarde manuša sikaven sine bukjarnen so nane nane membria tari EU, kosem si taro thema so si memroa ki EU, istemalkeribaja falisifikatia dokumentia em čhiven sine len ko bare germansko logističko kompanie.

 

Link: https://rominfomedia.rs/2021/12/11/racije-u-nemackoj-zbog-trgovine-radnicima-sa-balkana/

Huan de Dios Ramires Heredia – advokati em žurnalisti: Slovakiakiri statistika hramovipa: Pobuter taro 156.000 deklariringje pe sar Roma a pobuter taro 100.000 kaj si olengiri dajakiri čhib Romani

Paše 500.000 Roma dživdinen ki akaja tikni them ki Centralno Europa so si ki simantra e Polskaja ko utar, Ukraina ko purab thaj Ungaria ki dakšim. Olendar 7.000 Roma dživdinen ki mahala Lunik IX ki slovakiakiri diz Košice. Em si sasto geto koi lo e Europakoro.

Kana e slovakiakoro legaripa angja decizia te kerel statistikani operacia hramovipa persi berš mukhle o themutnipe te akcentirinen piro nacionaliteti majbut ko duj nacionalitetoa, Akava sine bari kontraveza okolemge so si etnikano minjoriteto. O dizutne so silen hungariakoro nacionaliteto sine kontra akava šaipa  te konektirinen piro dujto nacionaliteto. Numa ko pučiba bašo nacionaliteto džovapi dengje barabutne 5.153.712 dizutne.

O butipe Ungarcoa lipargje salde jekh nacionaliteto, 422.100 olendar (7,75% taro anketirime), a ko dujto than sie o manuša kote piro nacionaliteto deklariringje pe sar Roma.

Na rodena len: Roma diplomcia ačhona bizi buti ko Kosovo

Diplomirimo sociologo thaj medicinari o 27 beršengoro Fatlum Krieziu si jekh taro buteder membria taro minjoritetengiri jekhin ko Kosovo so si učeeducirime kvalifikujme so džabe rodena buti. Akale Romeske saste na sine taro fajde so sine le fakultetsko diplome ko oleskoro CV. Krieziu vakerel kaj buteder droma apliciringja ko themakere institucie numa bizo sukcesi. Ov sine irame kaj oleskiri diploma nane baši odoja pozicia soske apliciringja. Aver da terne Roma isi len asavko problem. Te oven da učeeducirime ola palem si ko margine taro o sasoitnipa em kotor tari romani diskriminacia em segregacia.

O Roma o Aškalie em o Egjipkjania ko Kosovo arakhen pea kale problemea bašo butikeriba. Em o universitetsko diplome na den len nisavo prosperiteti em ačhona avrial taro o sasoitnipa.

 

Link: https://balkaninsight.com/2022/01/25/not-wanted-roma-graduates-remain-jobless-in-kosovo/?fbclid=IwAR0d4KNDQG-yoqKoFLm41VPzgGK5cT--l7oh-XNwS1_zAdFHEH3valCqxcU

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 179 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Facebook

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Entry Application Form.docx

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date