Socijala

Džanela pe kaj o Roma si odola so čorenam desavo drom em džukela čorena!

„Avdive desave ROMA čorgela mange tari avlin! Isi la kher, valajni sine ko 25-to te džal ki Germania. Trubul li te čoroel pe kaj ka resel pe?” si o FB statusi tari desavi Emilia Malite Palavkovci(sar so si olakoro FB profilo) kaj si čordo jekh džukel.

Akava posti si le šel hulavipa em buteder komentaria majbut diskriminatorsko em apel te arakhen pe “murša” so ka arakehn e “romen o čora”. Sosoke ko aver ka čorel ki akaja them numa salde o “Roma” nali? Ola čorena em džukela so valjani te ove legarde avrial tari i them.

Amalalen odola Roma (kote si nane ni dikhle kaj ola čorgje) em si targetirie kaj ola čorgje e džukele em te ovel čače agjaare kaj desave Roma čorgje džukele . olemde isi anav , a na bare bukvencar te hramosarel “O ROMA čorgjele” em odolea te notirinen pe kaj sa o Roma si ČORA!.

Kana ake bizo dokazia sikavel parmakoa kaj o Roma  si o čora ka ovel šukare te vakerel barem ko si odola Roma, dali si parne jali kale Roma, dali si muslimanoa, hristianoa, budistia, dali si homo jali hetero, dali si fania taro Vardar, Škupi, Juventus. Ko si o Roma so čorgje olakere džukele? Si li Kovačia. Džabmbaza, Barutčie. Kola Roma? Jali sa o Roma si čora?

Jali e Romenge si importantno sar jekh replika taro o filmi “Ivkova slava” kaj: “ Isi diferentno Ropma, a odova si kaj isi Roma, Roma em Roma”

Jali i replika taro o filmi “Ko to tamo peva” kana ko busi si čordo jekh novčaniko em den vika: “Soske ka kontrolirinen amende ko čorgja o novćaniko, džanel pe ko šaj čorela akate” sikavibaja ko duj Roma so sine ko busi em bizo te pučen ole sine marde taro sarinende!”

Fakti si kaj “kotor taro aktivistia e džanvarienge” so roden te arakhen pe “MURŠA” te aralhen e džukele em te ikeren jekh lekcia e “Romenge sar bibahtali sorta” si fania em radikalno fašistoa em  neonacistikani srpsko grupa “Levijatan” so si mujal imigrantia em mujal o Roma.

Te ove aktivisto em fašisto nadžala. Ane decizia so ka ove! P.S. Me sem Rom! Na sium perfektno, em ako desavo drom grešinav . dođšakeren mande a na miro etnikano identiteti! Autorsko teksti taro đurbalisto Dehran Muratov.

 

Link: https://civilmedia.mk/se-znae-deka-romite-se-tie-shto-kradat-pa-duri-i-kuchina/

EK vakerela - 12,4 miliionia eura ko trin rpoektia e Romenge

8E Europakiri Komisa persi kurko vakergja kaj kerel aktivitetoa ko moldipa upreder taro 25 milionia eura e Paščimale Balkaneske so ka oven lende taro EU IPA fondora.

Akala love majanglal ka den suporto e teleperavde kategoria dizutnenge ko vakti tari pandemia e Kovidea konektirime em o Roma, džuvlja viktimia taro terori, čhave, phure manuša em persone so si len invaliditeto.

Akava si kerdo ki kolaboracia e Europakere Konsiloa, UN džuvlja, UNICEF, UNDP em o Lolo Krisi vakeren tari i Europakiri Komisia.

O PR tari EK Ana Pisonero - Hernandes vakerela bašo save proektia  kerel pe lafi.

- Sar antvorto mujal o COVID 19 si pučiba ko dejbe suporto e Romenge, agjaar so o sumarom love tari EU sar suporto  ko proektia rupingja saste 12,4 milionia eura - vakergja i Pisonero Hernandez.

Jekh taro proektoa si em o ROMACTED II,regionalno proekt finansirime taro IPA fondia a implementirime taro Konsilo Europakoro. Akava proekto ka implementirinel pe ko 75 komune tari Paščimalo Balkani em Turkia.

 

Link: https://romaworld.rs/iz-ek-kazu-124-miliona-evra-za-tri-projekta-za-rome/

 

Roma, Romania, robia, rasizmo

I Romania akala divesa notirinela sine 160 berša sar si čhinavdo o ropstvo. O Robia sine Roma, 500 berša, em sine robia ko thagara, kmetonge, feudalconge,, ko manastiria, khangira so sine legalno bikime, keren sine buti em marde sine.

Jekhutne so sine len  iamia sine o hajbe em šeja. Dži akana 500 berša sar robia nikana na khuvgja ko školsko lila baši istoria ki jekh europakiri them - so si bibahtale ko pobuter niveloa. O tretmano e Romengiroro ki Romania sar so hramosarel jekh romansko historičari Neagu Djuvara sine but telepravutno.- sine vakerdo kaj “Našti te rese khanči taro roma te na leljan o kamšiko” em sar anav e Romenge sine dendo “vrana” soske sine kale. O roma keren sine but buti  sar nakit, ko rudniko, kovačia, ko khera em ko nive. Agjaar iklile o anava e Romengere sar so si Ursaria - Mečkaria, Auroria - Zlataria, o kazandže - Kalderašia em avera. Agjaar siklile o rpma but zanatoa sar so o Roma kovačia em tokaria sine but berša ki Moldavia em Vlahia. Sebepi olengoro status sar Robia  na sine lenge mukhlo te keren piri dajakiri hib, em šelberšipaja sine represirime em asimilirime te oven Romancia jali Ungarcia.

 

Link: http://h-alter.org/vijesti/blagodati-pravne-drzave?fbclid=IwAR1r_wyytzPppJRjspdebzKISQQBmnyS167cxTp_1Iic3YiedZDPIS1qg4w

Srbia: I them apeloa dži ko Roma te aplicirinen vakcinake mujal o Covid 19

O Roma tari Srbia nane izolirime  tari sistemi imunizaciake em vakcinaciake, i them seriozno dikhela o bukja kobor si importantno o sastipe maškar o Roma em ko masekoa so avena ka šaj te aplicirinen vakcinake prekal kerdo suporto taro mobilno ekipe ko romane mahale.  - Udžaraja kaj o manuša prekal akaja inicijativa ka dikhen kaj i them but seriozno liparel em del suporto sa e grupenge ko roceso tari imunizacia mujal o Covid 19 - vakergja i ministerka Maria Obradović pali olakiri vizita ki romani mahala Marinkova Bara  jekh supstandardno romani mahalalocirime ko Voždovac kote dživdinen preperutne tari romani populacia.

E govermenteskere representoa kergje lafi e Romencar tari Marinkova Bara ko procesi aplikaciake ki vakcinacia mujal o Covid 19 prekal e Govermenteskoro portali em prekal o call centro. I ministerka vakergja kaj o avgo akti si konekcia e romane jekhinake ko rpoces tari imunizaciasi arakhel pe ko Internet organizirime taro MDULS ki kolaboracia e Opre Roma Srbia thaj  ko divesa so avena sa o dizjka em komine ka resen klar direktive ki konekcia kolaboracia e romane jekhinaja akale pučibaske.

 

Link: https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/3307092-drzava-apeluje-na-rome-da-se-prijave-za-vakcinaciju-protiv-korone

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 840 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali