Persi berš angja dramatično em kasno nacionalno debata ko rasizmo ki USA. Ki kerdi debata primal o target grupe ko amerikansko rasizmo – afroamerikansko, domorodno em o latino dizutne- buteder olendar na diskutirinen sine I diskriminacia ko jekh potikno minjoriteto ki USA o Romano minjoriteto.

Buteder Roma ko USA resle ko agor taro 19 veko em starti taro 20 veko ko bran tari migarcia  tari Europa. O pendžarutno romano eksperti Ian Hancok vakerel kaj buteder Amerikansko Roma sine darhiencar taro o Romansko robia Roma so sine tromarde taro robluko ko 1856 berš . Isi em faktia kaj o Roma ko amerikansko kontinento avile buteder angleder koj buteder olendar sine bičahvde te keren buti sar robora ko plantaže ki Virginia ko 17 veko , palo ando parlamentarno kanoni taro 1661 berš so muklha olengiri deportacia. Avdivve ki USA isi paše 1 milioni Roma majbaro numero olendar ko Los Angeles, San Francisko, New York, Čikago, Boston, Atlanta, Dalas, Hjuston, Sietl, em Portland. O Roma panda si diskriminirime em avdive sar so sine em deceniencar napalal. Akava ko agurutne berša ko agorutne 106 berša o North themakoro universiteto (NSU) ko Aberdin South Dacota, organiziringja bešeskoro mitingo so sine jekh kurko so agorkerel sako drom sar „G * psy Days Parade“, Akcentea sar majbari beršeskiri parade ki South Dacota. I terminologia „G * psy“ šaj te ovel em rasno profiliriba a si legardi e Romane naciake. Sar rezultat taro akava anav e paradakeolakiri historia em rasisitikano diskriminacia em asajbe upral I romani historia soske ki odoja parade sikavde si satirično adetia, kale muja, skeči sar kidanpirinen čhaven- a o amrikansko Romane aktivistoa, ekspertia, em olemgere asistentoa zorale bičhavgje kritike akale paradake, rodibaja tte izvineninen pe em tramnpa e anaveske prekal e mail em peticia prekal Internet.

Sar startujngja I kampanja prekal e maili ko 4 Avgusti 2020 olemge panda nane dendo nisavo antvorto . Numa I Web rig taro NSU hari akceptorongja akaja kritika, soske ko desavo nivelo  irangja o anava taro „G * psy“ anavea „Iraniba khere“.

Link: https://www.opendemocracy.net/en/why-discrimination-against-american-roma-ignored/?fbclid=IwAR2nzdYYRQi6PZUOEtCIgJMNFGq-JXYRY7Mxpig-8Dw5z_Ie32C2yYrlP1c

O baro dive Vasilica e Roma kerena bas-i paramisi so generacienca nakhel jekh averestar maskar olende, a adale legendate vakerela pe so e Roma an-o cirlutno vahti, kana nasena sine tar-o terori e manusengoro so mangena sine te mudaren olen, avile dzi Baro Pani thaj jekhutno drom te ikloven akale situaciatar sine te hulen an-o pani thaj te nanjoven dzi aver phuvakoro than. Numa, adaleske so pobaro kotor olendar sine dzuvla, chave thaj phure so na dzanena te nanjoven ko pani sine baro riziko te tasloven. Ko adava vahti o Devel te saj te ikalel olen akale situaciatar mukhla sine olenge papina so ikalde olen tar-o taslovipe thaj ingarda sine olen dzi aver phuvakoro than. Adale cirlutne Devleskere lachipaske, sakova bers e Roma kerena i Vasilica sar olengoro tradicionalnikano baro dive. Adale diveste ola sikavena plo baro pacavipe kori o Devel thaj baro respekti kori papin. Tradicia si sakova bers ko 12 januari te chinen pe e papina thai dzi 14 januari olengere khereste te na avel nijekh manus savo so nane dzeno adale familiatar (but fare adalenge so vakerasa akaja paramisi pucena amen soske e Roma chinena e papinen so cirlutne vahteste ikalde olen. Sar so vakerela i romengiri mitologia but fare arakhena pe asavke pacavipa kaj e Roma chinena e papinen bas-o adava te ikalen olendar o vilo thaj bukho k-e tradicionalnikane adetia te saj te achovel i baht so nekana sine e Roman pale maskar olende. Akava adeti kerela pe k-o dive kana chinena pe e papina kana i familia kerela habe kerdo salde e papinakere vilestar thaj bukhestar). Javinate, k-o 14 januari i familia thaj o kher so kerela o baro dive Vasilica, phravela e khereskoro vudara thaj adale khereste jekhto hulela manus so maskar e Roma si pendzardo sar polazniko (adava manus angleder adava si pendzardo e familiake, e familiakoro serutno vakerela kon ka ovel adava manus thaj pacala pe kaj vov anela baht thaj sukar hali). Adaleske vov peja anela love thaj giv thaj kana hulela andre vov chudela olen upre vakerindo: Te ovel tumenge bahtali i Vasilica. O Devel te del tumen baht, sastipe thaj vestipe. Akava bers pohari, dzi berse pobuter. Anglo polazniko chivela pe habe, pibe, a sar specialiteti dela pe pe oleske paca so si kerdi tar-i sir thaj papinakoro sero, men, pakha thaj pire. I paca kerela pe but adetenca thaj si phari keripaske. Kana vov ka sudrol tar-o panialo ovela zoralo habe. Akava olakoro ovipe tar-o panialo k-o zoralo habe isi ole simboli so e Roma iklile tar-o Baro pani thaj avile dzi phuvakire thana. Majanglal i paca tatinela o polazniko, a pala adava e khereskoro serutno. I paca si simboli bas-o baro pacavipa kori papin so an-o cirlutno vahti ikalda e romen ma te tasavdoven k-o Baro pani. Palo polaznikorosko iklovipe e kherestar, adale khereste saj te aven sa e pase familiakere dzene thaj amala te saj te bahtakeren pumenge o baro dive. Kana kerena akava baro dive, e Roma organizirena pe k-e grupe thaj sa e grupe dzana kherestar k-o kher te bahtakeren o Baro dive¡, tatinen e pacatar te han thaj pien. Akaja organizacia si adaleske so i tradicia thaj o pacavipa vakerela so kamla pe e Roma te oven phandle e papinakere ruhea thaj te arakhen pumaro jekhipe. Akava baro dive e Roma kerena 4 dive