Social

Thardo kabeli taro defibrilatori kergja I bari jag kote thabilo I modularno hospitali ko Tetovo

Ko fundavutno javno obvinitelstvo ko Tetovo ando si o raporti kerde vešđtaćenjeske pali bari jag ko modularno kovid hospitali ko Tetovo a kerdoi taro Ofiso baši kriminalistika em tehnikano rodaripa  prekal Ministeriumi andrune bukjenge Aso dendo Dekrei dži ko Javno Obvinitelstvoi ko Tetovo  o veštačenje dikhlja aso materijalno faktia cso lele pes ko uvid keda sine I bari jag em nišania so si importantno ko zojrakeriba e faktenge tari bari jag cko Modularno hospitali kote mule o 14 đene.

Palo kerdo veštačiba em analize taro barejagakere zijanlukija I dinamika buvljaripaske em trujal o zijanluko ko invertari em o than em o đanle faktia anglal o akti thaj palo o akti tari bari jag ola vakeren kaj o kabeli taro defirblatori si šerutno faktori akale bare jagake.

"Oja profesorke, me sium Romani!” Pijanstka taro Novi Sad so momenteske trampingja pe lakoro đivdipa

Uštili upreder savoren em sikavgja ko si oj! Čače sine phare em lungo numa vredingja. Numa sar oj kergja te ovel la lačhi pozicia ko sasoitnipa em te peravel  o predrasude upral o Roma, vakerel i Aleksandra Aleksandrović (28) taro Novi Sad.

- Oja, sium sine diskriminirimi sebepi mli morthik em soske sium Romani. Isi diferentno forme tari diskriminacia.

Kana sium sine trinto kalsi ki fundavno škola, i nastavnička hulavgja amen e čhaven ko parne em kale. O parne čhave čhivgja te bešen ko anglune klupe. A e kale čhaven čhivgja amen te beša ko palune klupe, em odova jekhe čučo redoa te hulavel amen.

Kana ka vazdav sine vas ko časi te pšaj vakerav nepto, oj mande ignoririnel sine . Amen o pokale čhave sar te na dikhel amen sine i nastavnička. Vakerel i Aleksandra dejbaja godi ko olakoro čhavoripa.

-Aljum khere rovindo emvakergjum me dadeske so keren amenge ki škola. Ušti tajsa mod at gelo ki škola em kergja lafi e nastavničkaja, em pobuter  I situacia na sine asavki.

Palo desave divesa i nastavnička ko vakti kana dikhel sine amare tertratke mande dikhlja man em pučlja: „Aleksandra dali čače tu sian Romani?“ Me vakergjum: „Oja me sium Romani. Ko odova momenti sare trainen sine em dikhen sine man kosem si vakergjum nešto daravutne em bilačheste.

- Savore džanaja kana siem čhavore sa odova intenzivno bilačheste dikhaja le, em ko odova momenti trasirinen pe pherdo funde ko majodorigutno dživdipa.

- I diskriminacia em o rasizmo isi majodoriga ama so šaj me kerav si ma te mukhav odova te khuvel ki mi psiha em te peravel man-

- Paralelno sar ki fundavno škola džava sine ki muzičko škola „Isidor Bajić“ ko Novi Sad em sar šerutnmo instrumento sine mange i harmonika. Palo odova hramosargjum maškarutni muzičko škola šerutno instrumento kalviri, ama ikergjum em i harmonika em bašavav sine ko orkestri.

Palo odova hramosragjem em Akademia arteske, studisko prograsmo Etnomuzikologia šerutno instrumento tambura em klaviri. Palo diplomiriba hramosargjum Master studie ko teatro em dramsko departmenti ki Akademia ko Novi Sad. O jevendaskoro semstro sium sine ko Novi Sad, a e nilaeskoro ki Norveška ko bregen  prekal Erazmus programa e studentnege. Sukcesiale kergjum i tema „Interkulturalnost trujal edukaciakere aktia premal o muzičko em matematika“ em resljum diploma master dramsko pedagogo akcentrinela i Aleksandra.

 

Link https://luftika.rs/aleksandra-aleksandrovic-pedagog/?utm_source=fb_page&utm_campaign=publer&utm_medium=Luftika&fbclid=IwAR24JUZRi-5PpPiSBf0MU2HDkr5U8DlhHNSxNTgRuYi3FHi7IEGFO4XaSkE

Srbia: Manušikane niamia – Kaske sar thaj kaske mangena

Ki agorutni decennia o goveremnti deklarativno kerel sine buti ki protektiva e niameske thaj o tromalipa em sikaviba tromale protestoa, protektiva tari diskriminacia, fer krisi thaj aver socio – ekonomikane niamia.

Nesave socialno grupe thaj nesave klase resle đi ko niamia institucionalno thaj politikani protektiva,m a desave ačhile ko margine taro interes sar taro govermenti agjaar taro savore.

I diskriminacia upral o đuvlja thaj persone so si mentalno nasvale cresle desave benefitia em sama taro govermenti ama na thaj avera grupe so si fundamentalno diskriminirime sar so si o Roma thaj o čorolipa.

Ko maškar akale fenomeneske pašljol o intr4umentalno akcepcia primal o manušikane niamia kana o govermenti notirinela sar protektiva bašo resiba politikane poenia , em sikavel majbaro hazrkeriba ki rpotektiva e niamenge.

Kana I politikani mold inane pukjimi bašo phagiba o niamia jail si iskoristimi tari I them, ola sikavena hazri te ifnoririnen pire kaninikane em internacionalno savale em obligacie.

 

Link https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/ljudska-prava-kako-kada-i-kako-za-koga/

Raporti tari Biathinali komisia baši Katoličko khangiri ki Francia; Paše 3.000 pedofilia isi ko khangira

Maškar 2.900 thaj 3.200 pedofilia sine len desave pozicie ki Katoličko khangiri taro 1950 to berša naakari si aso o raporti tari biathinali komisia ko rodaripa e Francusko katoličko khangirake. O raporto si šokantno premal o euronews.com, em isi šokantno informacie kaj seksualno istemalkeren pe sine čhave.

O raporto tari I komisia kote sine em o arhive taro khangira , o krisi thaj I policia em o lafikeriba taro o svedokia so ka ovel sikavde tajsa ama nesave detalia si sikavde.

„Odova čače si dukhavno sebepi o fakti kaj o viktimia chidingje but . So legarel pe đi ko seksualno istemalkeriba te vakerav lađava em našti te havav” , vakergja e franciakoro nadbiskupi tari Rimokatoličko khangiri.

I komisia sine formirimi ko 2018 berš taro biskupsko konferencia ki Francia sar đovapi e bare  numero došperavibaskere aktia seksualno teleperavibaske.

Kana sine putardi telefonsko linia  ko starti taro rodaripa olende javinen pe sine milja đene mesažoncar. Duj thaj jevaš berš palo odova reslja o raporto ko 2.500 riga  vakergja o Žan Mari Ovi so legarelk sine akaja komisia. Uđarela pe o advokatia taro viktimia te oven odothe kana ka prezentirinel pe o raporto so oficijalno ka vakerel pe tajsa.

Ko masek juni o poglavaeri tari Rimokatoličko khanhgiri o papa Francisko vakergja kaj I kriza e sekusalno teleperavibaske ki Katoličko khangiri si “globalno katastrofa”

 

Link: https://www.danas.rs/svet/gotovo-3-000-pedofila-u-crkvi/

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

I WANT TO SAY

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       We have 127 visitors watching ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Most Popular

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Our counter start count since 13.01.2019
Count unique visitors from which country visit our portal
In the bottom there is total visits our portal