Social

80 years since the shooting of 3,000 civilians in Kragujevac

 The Kragujevac Massacre (German - Massaker von Kragujevac) is a massacre of civilians in Kragujevac and the surrounding countryside that was carried out by Nazi Germany units on 19, 20 and 21 October 1941.

The crime affected about 3,000 residents of Kragujevac and the surrounding area, including 300 Kragujevac pupils and fifteen children between the ages of 8 and 15 (Roma children cleaning shoes in the streets of Kragujevac).

According to historians, 2,796 people were shot that day.
The shooting was in retaliation for the 10 killed and 26 wounded German soldiers after fighting partisans and Chetniks on the road between Bar and Huljak.

On October 10, German Commander Franz Beemer ordered that 100 people be killed and 50 wounded for one wounded German soldier. 2300 people were to be killed after the fighting.

Czech court hands down seven suspended sentences against members of neo-Nazi group after trial that lasted 11 years

In the protracted case of the promotion of neo-Nazism invoving the National Resistance (Národní odpor - NO) group, the District Court for Prague has imposed suspended sentences of between nine and 18 months in prison on the seven defendants. The court also said defendant Patrik Vondrák's case must be handled in a separate proceeding.

When asked by the Czech News Agency, court spokesperson Pavla Hájková provided the information on 12 October. The defendants have always maintained their innocence.

The court had initially stopped their prosecution due to its length, and that decision was subsequently upheld by the Regional Court in Prague. However, both lower-instance resolutions were annulled by the Czech Supreme Court in March 2020.

The courts have been hearing the case since 2010. The strictest sentence of one and a half years in prison, conditionally suspended, was imposed on Michaela Dupová.

Defendant Richard Lang was sentenced to one year in prison, conditionally suspended. The court sentenced the remaining defendants - Milan Hroch, Martin Václavek, Daniel Zavadil, Petr Fryč and Filip Vávra - to nine months in prison with a one-year suspension. 

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/czech-court-hands-down-seven-suspended-sentences-against-members-of-neo-nazi-group-after-trial-that-lasted-11-years

Analiza: So si o faktori so isi bato numero navalidno listia votake ko akala avgo rota lokalno alusariba

Si li I avgo rota taro lokalno alusariba sikavela kaj o makedonikano sasoitnipa pelo ki jekh letargia kote taro jekh ko aver alusaribaskoro ciklusi ovel majbut reflektirime so legarel ki majbari indiferencia e dizutnenge ko sa o procesoa ki them, konektiribaja thaj o alusariba sar majučo demokratsko akti em refleksia e naciakere mangipaske.

Duj fenomenia tari I avgo rota ko lokalno alusariba perena ko jakha em si interesno analizake. Odova si o relativno tikno nivelo so iklile te den piri vota diferencijaja taro anglutne alusaribaskere ciklusia thaj o rekordno numero navalidno hngibaskere listia.

Pobuter taro 60.000 navalidno hangibaskere listia em telal 50% so iklile ko alusariba taro sabarabutne registririme hangutne si indikatori thaj alarmi e politikakere subjektonge an I them kaj o dizutne nane ćale taro o drumo kote džala I them ko nakhle 30 berša em I forma sar legarena e thema . Ko odova mesažo taro o dizutne si bičhavdo jekh a jekh em e poziciake em e opoziciake.

Baš o navalidno hangibaskere listia em I tikno procenti so iklile te den piri vota si jekh barabutno indikatori kote palo sako alusariba an I them na šinel pee m na valorilizirinel pe I vota taro baro numero dizutne so si mukhle ki rig. Jali olengoro legaripa najzorale si eho sar anglohavljarin e situaciake em šartia ki them em o političaria ko sa odova.

Ko mmomenti o votibe ko alusariba keren salde majbaro numero dizutne so si membria ko partie so nane lačhe ko demokratsko procesoa an I them.

Sar faktori taro fenomeni tikno interes votibaske em baro numero navalidno hangibaskere listia locirime si ko dizutne so nane čale so dikhle sa odola ko partie aktivitetoa ko nakhle 30 berša.

Odova si protesto. Oodva vakerel pe dži savo nivelo reslja i makedonikani demokratia, Ppobaro numero taro manuša pobuter na pakjana ko odola elite so keren mariba baši fotelja, soske si iskompromitirime.

I demokratia an I Makedonia ačhola em trubul te nakhel but vakti te havel pe kaj okova so mangel te avel ko legaripa e themake trubul elementarno., moralno hoš primal I them e dizutnenge em bašo savorenge. Ten a sine le odova sensi baši them sar ka pakjal leske I nacia ko leskoro butikeriba  em mangel šukar epire naciake.

O dizutne prependžargje kaj sa o pollitičaria si identično em odoleske našavgje I mangin te ikljon ko votiba.

Ko momenti kana na respektirinen pe o kanonia kana o političaria khelen I rolja kaj si ola pe naciake salde te aven ki funkcia em te len kotor odolestar so si preperdo e naciake, tegani ovena ola razočarime., Tegani o manuša jail nane te ikljon ko votiba, jail te iklile ka keren e votibaskoro listo navalidno Odova si protesti sebepi akala situacie soske o dizutne dikhle  kaj sa o političaria si identično em odoleske nane člen interest e den piri vota. Ko majbaro numero kerel pe lafi bašo okola našpartisko manuša so si razočarime em tari jekh em I aver politikani dendi programa em akana na mangen nikaske te den piri vota.

O Miodrag Majikč si akaleberšeskoro laureati “Literaturno čeren” ko Festivali e Europsko literaturake

O Miodrag Majikč si akaleberšeskoro laureate ko phursako „BookStar 2021“ bašo najaktuelno lil anavea ko Frestivali Europsko literaturake e lileske „Pelikanenkoro džaziri”. O „Pelikanenkoro džaziri” opservirinela I jazia taro duj terne Roma so kote slučajno agorkeren anglal o krisi (sudo) em anel pe lenge decizia taro krisi so phravel avera aktia so niko našti te pretpostavinel kaj ka ikljol sa agjaar.

O storie tari I Ajša, Gabriel, Pavle thaj Jovana si storie taro o dželatia so oven viktimia em o viktimia oven dželatia korkoro pe jaziake. Odova šaj ovel sakoneskiri paramis emo j odma ovela kotor amender sakonestar. O Majić nikana na sine le šansa te del antvorto ko došperaviba mujal oleste. Na kergja odova soske ikerel pe sine  ko piro profesionalno kodeksi em na manglja te kerel lafi aktenge kote ov sine šerutno krisari. Ko than te komentirinel akala atakia mujal oleste o krisari kerela sine nevo lil so nane salde literaturno akti numa ekstra akti so valjani te sikljova te mara amen sar so valjani . Akava si but phari em realno paramis kote trujal ande saste decizie so šaj kerena bare tragedie.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

I WANT TO SAY

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       We have 390 visitors watching ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Most Popular

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Our counter start count since 13.01.2019
Count unique visitors from which country visit our portal
In the bottom there is total visits our portal

Joomla! Debug Console

Session

Profile Information

Memory Usage

Database Queries