Roma Times: Kobor sine čale taro Tumaro aktiviteto an o tumaro Avgo mandate sar deputati ko Parlamenti an I R.Utarali Makedonia?

Ljatifa Šikovska: Generalno , dikhibaja sa o faktoria thaj trujalippa an o Parlamenti thaj avrial olestar , sium čali taro mire aktivitetoa , akcepcie  so si ko interes e Romanne jekhinake k faisalia  e problemenge  thaj o zaruripa so ko akala trin decenie keraja zori te faisalkeren pe.

RT: Tumen anglutne sien sine but aktivno em pendžardi tumare angažmanea an o NGO sektori. Tiro angažmani akana sar deputati si notirime ko aktivitetoa , majbut  ko kotor e manušencar bizo khera thaj registririne e personenge so nane len dokumentia? Sar tumen notirinena o džiakanutne aktivitetoa?

LjŠ: Oja , dži kte sium sine kotor taro NGO, aktivn thaj knkretno proektencar kera sine zori te faisalkera, thaj faisalkera sine len  kotor taro Romane priritetoa  an i edukacia, kherutnipa, thaj o persone so na sine registririme ko personalno lila taro biame. Sar kotor tari Ambrela angleder miro mandati sar deputati , pprekal proektno aktivitetoa suprtoa taro REF Budimpešta , pobuter taro 1000 čhave so si anglalškolsko baripa taro 3 dži ko 5 berša sine konektirime an  čhavorikane gartenia kо Šuto Oorizari. Daja sine suprt em e čhavenge tari škola „Brakja Ramiz thaj Hamid“  thaj 26 juli prekal o proekto TUTORSTVO.

Paše 100 persone taro Š.O. so na resle te agorkeren piri fundavutni edukacia thaj maškarutni edukaciua amare suportoa dokmpletiringje pir edukaciakoro procesoi kte so dengje pe lenge em oficialno sviditelstvia thaj diplome taro MON. Ko umalja taro  bikheripa , i Ambrela ki kolaboracia e MTSP reslja te dislocirinen 36 familie so pbuter taro 10 berša dživdinena sine ko thaj Pod Kale , bizo fundavutne šartia dživdipaske biz pani thaj elektrika. Suprtoa tar MTSP  familie sine akmdime ko neve barake saste kompletirime fundavn šartencar dživdipaske  lokaciaja k Vizbegovo. O čhave sine hramosarde em ki škol so panda da akana džana ki škola., Mire akcepcie džana majodoriga baš akala bizo khera te šaj resena scialno apartmania.

O problem e personenge bizi dokumentacia lung berša so nane evidentirime ko matično lila bianipaske  a si majbut čhave ko baripa taro 1 dži ko 17 berš si jekh taro majbare problema. Odoleske ko Parlamenti tari R.Utarali Makedonia suprtoa taro nesave deputata , dengjum propzal kanoneske  ko sistemsko faisalkeriba akale prblemoske,  kanoni sine hangime em and ko Juni 2023 berš thaj ov akana implementirinela pe. Pali miri inicijatuvaa suportoa taro nekobor deputata thaj suporta tar MVR em o Ministeriumi Jurisdikciake ki 125 bešin so ikergja pe akava masek sine akceptirime em vtime duj kannia kote jekh si baš than dživdipaske, adresa thaj kote dživdinea, a o dujto kanoni baši lično karta – ID card. O kanoni ko komisisko diskusie sine suportime em tari pozicia thaj tari opzicia em ki avutni bešin ko Parlamenti la ka oven votime em ande. Akala  kanonia si but imprtantno e Romane jekhinake. Suportoa taro neokbor NGO s keren buti an  teren so roodena sa e personen so nane registririme taroo MVR te den rodaripa te šaj resen lil bijanbjipaskoro em matično numeria sar so si amen savoiren em te šaj te keren sa pe niamia aso Ustav  em kannia an i R. Utarali Makedonia. Udžarav dži ko agor akale beršeske akava problemi definitivno te ovel phanl em te ovel amen numa persone bizo lil bijanipaskoro.

RT: Sar dikhena o NAP ak džanel pe kaj i Makedonia akceptiringja i Nacionalno programa angleder duj berša . Kobor panda ka udžarel pe te ovel akceptirime?

LjŠ: Ja čačipaske i nacionalno Strategia si akceptirime angleder duj berša ama o NAP ia panda nane akceptirime tar Govermento, Čačipaske me da nadžanav soske em so ovela odole NAP encar. Olaja buti kerena  ofisi e Startegijake so si ko  MTPS. Šaj majbut informacie e strategiake em e NAP ka resen tari lende ili taro konsiliar e premiereske so si Rom.

RT: Ka oven li ande ko roko  o trampe ko Ustavno kanonia?

LjŠ: Sako drom sium ptimisti, thaj akana da sium, em mire udžariba si kaj i popzicia ka ovel majhrabro te anel čačutni decizia votibaja te utrel pe em te anen pe trampe an o Ustavi. I Makedonia thaj o dizutne udžarena 30 berša te startujnen o pregovoria e EU em te ovel ktor tar EU. Akaja šansa i R.Utarali Makedonia na tromal te mukhel ola.

RT: Planirinena li ko avutne alusariba palem te kandidirinen pe sar deputati?

LjŠ: I Ljatifa Šikvska nane te kandidirinel pe ko avutne parlamentarno alusariba . Miri politikani kariaera nane te džal majodoriga. Mukhav than aver amare Roma, Roomanja te akceštirinen o interesoa e jekhinakere ko majučo nivelo prekal politikano lejba than.

I inkluzia e Romengiri ko sasto sasoitnipa si importantno indikatori odoleske koboor I Utarali Makedonia so kerel pregovoria bašo te khuvel an I EU si sukcesiale ko uniba taro diferencie.

Ko nakhle berša but si kerdo ki sasti Europa te kerel pe protektiva e Rmane kulturake, i čhib thaj nadiskriminacia e Romenge so savaktestar sine la bari impresia ko šelberš ko Roma em panda dikhel pe  ko thema tari Europa, ki EU  thaj buvleste sar so si okola thema so legaren  pregovoria.

I Utarali Makednia trubul te džanel kaj I EU prependžarela o pharipa em I diskriminacia tari prizma e ekonmsko dživdipaske os arakhen pe o Roma an i Them.

I EU rodela sa o thema te keren Strategie NAP thajh akcisko planoa ki inkluzia e Romenge konektiriba thaj i Utarli Makedonia.

Sar situacia ki Utarali Makedonia , I EU dela suprto ko strategie ki inkluzia e Romenge  so  Govermento akceptiringja la ko 2022 berš, thaj odova dokumenti na trubul te tergjol salde ko lil numa te kerel pe kaj akaja strategia ka implementirinel pe an I praktika.

Numa sad ova rodela  em politikano mangipa, koordinacia thaj partnerstvo . A džanaja  kaj I Romani  jekhin ko than te uštel, oj sa pobuter džala ki apatia, čorolipa thaj naoptimizmi.

I them nesar sa o prioritetia e Roomane jekhinake ćhivela ko „dujto plani“. But si importantno kaj i Rmani jekhin ko agorutne berša salde si sar „mašina hangibaske“ em nae la nisavi politikano zorni ko Parlamenti nit ko Gvermenti. So šaj te kerel jekh Romano deputati te kerel revolucionerno ko Parlamenti?

Ko Govermenti i situacia si panda pokali. Ni jekh ministeri jali viceministeri Rom. Agjaar formalno salde čhivdo bizo politikano zor  isi Nacinaln koordinatori ko kabineti taro Kovačevski.

O Goveremnti trubul majseriozno te astarel pe te kerel buti ki implementacia e Strategiake te na ovel len kali fleka ko pregvoria e EU.

I strategia e Romengiri akceptirimi si panda angleder duj berša ama o NAP panda udžaren „amin“ em nane panda akcetirime. Pučaja men kana ka aven ko Parlamenti te šaj akceptirinen pe o Budćeti baš 2024 berš  em kobor ka planirinel pe  love baši odoja realizacia . O septemvri nakhela. Em doleske kaj ko 2024 berš hulavdo Budžeti baši NAP palem ka ovel utkimi buti.

Avg kotor...thavdela majodoriga