Politika

Presidenteskere alosariba planirime bašo 21 april

O Presidento e parlamentoskoro Talat Džaferi akcentiringja kaj i avgo rota taro presidenteskere alusariba majpakjavutne ka ovel ko 21 april, palo prolongiranje e anglune notirime 28 aprilo kana si Krečuno - Veligdeni. I dujto rota trubul te oven ko 5 maj.

O Džaferi vakergja kaj ko 8 fevruari si agorutno roko te hramosarel pe presidenteskere alusariba , faktea so trin komune si bizo dizjakoro šerutno , Novo Selo, sebepi ostavka thaj Debar em Ohrid sebepi so mule thaj paralelno e presidenteskere alosaribaja ka ikeren pe thaj alusariba ko akala komune bašo dizjakoro šerutno.

O Japonsko pasporto si majmoldime, šaj te dromarel an o 190 thema bizi visa

Majšukar rangirimo taro pasportia si o Japonsko kote bizi viza šaj te dromarel an o 190 thema. Palo oleste aven o singapursko thaj South Koreakoro ko 189 thema.

Trinto si e Franciakoro thaj Germaniakoro pasporti 188 thema, palo odova avena i Danska, Finska, Italia thaj Svedia ko 187 thema.

Dži ko 10-to than isi upreder 20 thema majbut olendar si tari Europakiri Unia plus Norveška, USA, Australia , Island thaj New Zeland .

Tari Ex YU thema majšukar rangirime si i Slovenia ko 11-to than, pe pasportea kote šaj dromarel bizi viza ko 180 thema. Palo odoa i Hrvatska si ko 20-to than 168 tehma, i Srbia ko 40-to than kote šaj dromarel ko 129 thema bizi viza, I Makedonia ko 43-to than 125 thema, Montenegroa ko 123 thema, BiH ko 118 thema, o Kosovo si ko 94 than šajdipaja bizi viza te dromarel ko 44 thema.

Ko agorutno 104 than si o Avganistan thaj o Irak kote bizi viza šaj dromarena ko 30 thema.

Roko taro 5 berša e North Makedoniake e personalno dokumentenge

An o roko taro 5 berša jali majpalune dataja dži ko 2024 berš o personalno dokumentia e dizutnenge ka legaren o nevo anava " Republika North Makedonia". E neve amandmanencar thaj o etnikano identifikacia e minjoritetenge an i them.

Neve identifikaciakere karte thaj pasportia ka trubul te ikaven o dizutne , thaj neve notacie ko registarsko tablice ko vordona, majpalune rokoja taro 5 berša kana ka ratifikujnel pe o kontrakto e anaveske an o Grciakoro Parlamento thaj kana o makedonikane deputatia pali lendi decizia e ustavno amadmanenge sdo čhivgje o nevo anava e themake sar " Republika North Makedonia"

O registarsko tablice an o avutnipa k legaren i tikni notacia NM jali NMK a o nevo anav e themake ka ovel čhivdo ko ID karte thaj Pasporto. Ko roko taro 5 berša ka trubul te trampinel pe o aver da dokumentia an i themakiri administracia avrutne kolaboraciake, numa thaj andrune kolaboraciake thaj olengiri edicija ka startujnel kana ka startujnel o phraviba sako nevo akti ko relefoantno umal ko diskusie bašo khujbe an i EU. Odova sikavel kaj sako institucia etapno ka trampinel piro anav thaj i dokumentacia.

Panda na džanel pe sar ka oven trampime o personalnop dokumentia e dizutnenge so nane len nakhavdo roko, trujal so odova nane te trubul ola te pukjinen len aso o akanutni notacia taro Govermenti. An i sako forma dži ko 2024 berš , o dizutne ka trubul te ovel olenb ID karta jali pasporto telal o nevo anav e themake.

Link: https://www.slobodnaevropa.mk/a/29708979.html

Notacia taro Lev Fem an i konekcia e agorutne peravibaja e romane kherenge an i Bugaria: Ajde savore buvljaren akaja informacia sakote

O Anti romano rasizmo, etnofobia thaj ksenofobia resle but bari proporcia an o bugariakoro govermento , bugarsko mediumia thaj o bugasrko sasoitnipe buvleste.
O Lev Fem solidariziringja pe saste e Romencar so si stigmatizirime rasistikane maltretirime , dehumanizirime thaj keren terori an o buteder forme tari stigamtizacia thaj dživdinen ki bgut rasisitikani, etnofobično thaj ksenofobično socialno trujalipa thaj atmosfera.

An o 9 januari o vicepremieri e Bugariakoro Krasimir Karakačanov thaj akhargja e buldožeren te peraven o naformalno romane mahale ko gav Vojvodinovo an o Plovdiv. Akava peraviba an o Vojvodinovo angleder nesave berša sine linia asavke konsekvence ko aver da romane mahale.

Akava si saste okoja rasistikani taktika so ikerel putarde thaj kerel globa upral sasti romani jekhin jali sasti romani mahala ko aktia kana isi desavo incidentia taro individualno Roma so si učeste publicirimi ko mediumia an i stigmatizacia thaj dehumanizacia.

Link: Dikh o originalno artiklo

 

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali