Politika

O Roma so ačhile ko konc logoria dživde tari Ex Yugolsavia

O Romani historičari Rajner Šulce liparel ko sistematsko kerdo terori upral o Roma thaj Sinti ko periodo taro Nacistia ki germania thaj okupirimi Europa.

O Rajner si profesoro prekal moderno europakiri historia ko Universiteto Eseks thaj programsko organizatori akaleberšeskere Memorialno kurko taro holokausri ko Unviersiteto ko Esseks.

Angleder 15 berša o aktivisto palo manušikane niamia Pol Polanski kergja intervju phure Romencar so dživdinen sine ko vakti taro II Lumiakoro maripa ko difereentno regionia an i ex Yugoslavia . Akala olengere notacie dokumentiringje o spektari taro džanlipa e Romengoro so sine terorizirime ki utarpurabali Europa ko odova periodo.

Jekh taro odola so sine intervjuirime sine i katecia Gjurgjevič . Bijame si 1921 berš ko tikno hrvatsko gav Viri ki familia Lovaria Roma.
Dži kote buteder Roma tari ruralno Hrvatska sine čorole thaj bieducirime, thaj odova sine kana avilo o mariba ki Jugoslavia ko 1941 berš thaj i sutaško marionetsko them i Hrvatska sine formirime o teroro sine majodoriga. Ustašia phiren sine ko gava thaj len sine e Romen te keren buti zorea ko argatsko stili ko umalja. But romane džuvlja sine seksualno terorizirime. Jekjh rat o ustašia ale ko gav Pitomača em o than phanle le, a e romane džuvljen čhiven sine te khelen lenge . I Katica dela pe godi kaj nekobor droma garavgja pe rome kana o ustašia khuvgje ko lengoro kher. Sako drom ola dživdinen sine ki dar.
O avgo so lele olen sine i familia tari Katica ko Viri. Ola sine deportirime ko konc logoro kote sine em mudarde. O Rom thaj o kako tari Katica sine lende te keren buti zorea ki germania sebepi so sine zorale. Jekh rat ko agor e maribaske i Kateca thaj olakere duj tikne čhave em javer tari familia olakere romeske sine astarde ko gav telal straža , čhivde ko vordona guruvencar em transportirime ko Jasenovac.

Palo ofto divesa kana resle ko konc logori olende informiringje kaj šaj te iranen pe khere. Olenge vakergje kaj nane ola Roma nomadia thaj nane te len len pobuter.Ola sine irame ki Pitomača odole guruvikane vordonencar numa kana resle dikhel kaj olengere khera si tharde taro o ustašia.
E Katicakoro rom irangja pe ko agor palo mariba numa nikana na sine reparirime odoleske so sine legardo ki Germania zorea soske o teroroi sine majodoriga sebepi so ačhile bizo ništ. Palo 50 berša ko vakti taro mariba ki Hrvatska ko periodi 1991-95, o phure darandile kaj šaj iranen pe o ustašia: " O Utašia na mangen e Romen"
O remtedin Durmišević si bia,e 1923 berš ko Niš , Srbia kote olekiri familia dživdinel sine ki romani mahala. Oleskoro dat kerel sine buti ki železnička a olekiri daj sine khere te arakhel e štar čhaven. Kana sine legarde ko konc logoro Lolo Kriso ko Niš kote so nesave Roma sine mudarde , a javeren sar so si o Remzedini keren sine buti e Germanconge. Legaren sine galbeno kartonia te šaj identifikujnen pe kaj si Roma.
Ko 1942 berš o Remzedini sine deportirime ki Germania zorea te kerel buti barabutne olekere 14 beršengere phralea thaj kerel sine buti ki jekh fabrika ko osnabruk ki germania.

Ov reslja te našel ko 1943 berš kana kergja sar falc pausa bukjake em garavde irangja pe ko Niš kote arakhlja pe daja, o javer pjral em e phenja so garaven pe sine ko ruševine ki purani romani mahala. O remzedini palo odova gelo ko partizania so maren pe sine mujal o Germancia em o srpsko nacionalno trupe o četnikia.
Ov esapingja kaj o partizania na keren diskriminacia e Romenge thaj na istemalkeren i terminologia "Cigan" .

O Remzedini irangja pe ko Niš ko 1946 berš thaj arakhlja buti ki železnica kaj so kerel sine em olekoro dat buti. Buteder taro Roma irangje pe ko Niš numa o dživdipa sine čače pharo" O Srblie na mangen amen soske siam "Roma".

Akala storie ilustririnela diferentno forme kote o Roma brutalno sine terorizirime ko periodi taro Dujto lumiakoro mariba , thaj panda majbibahtale sine so ko konetinuiteto i romani populacia sine diskriminirime thaj sine antiromano rasizmo ko periodo anglal o mariba. palo mariba dži ko avdisutno dive .

Link: https://www.hmd.org.uk/news/roma-survivors-former-yugoslavia/

Politikane gogjaver citatia - Te šaj te ove šerutno , o političari trubul ko starti te sikavel pe tuke kaj si to izmekjari!

Ko odova konteksti ake nekobor pendžarde citatia taro pendžarde manuša a si konektirime politikaja. Em akalea akana anen decizia kaske ka den tumari vota majodoriga!

Sako politikano amalipa si le piri mangin - targeti. Kana ka resel pe dži odova, o amalipa properela!

Te šaj te ove šerutno , o političari trubul ko starti te sikavel pe tuke kaj si to izmekjari!

O političaria sakote si jekh: Dena lafi kaj ka keren phurt , em ko thana kote na nakhel i len.

Te sien sine ki desavi uči pozicia , ov ka falinel tumen - jali hohavgja tumen, jali si le plani te hohavel tumen.

O džanlipa em i taktika maribaske, si džanlipa te mudaren manušen, a o politikano džanlipa si o hovajbe.

I demokratija si kana pobut nasposobno manuša- ka alusaren manušen so but loljheste šaj te kinen olen.

Nali i politika si salde džanlipa te hohave ko čačutno momenti?

Okova so kamel te ovel političari nikana na pakjala ko okova so vakerela, a sako drom ka iznenadinel pe kana avera pakjana ko odova so ov vakergja.

Salija Lajtif Petruševska, ikavdi tari funkcia VD Direktori ko JZP Gerontološko ofiso “13 Noemvri“

O premieri Zoran Zaev ki bešin e Govermenteske ka del propozalo ' te ikaven pe tari piri aktuelno funkcia baro numero direktoria thaj representoa ko Ofiseskere thaj Opservatorsko Ofisia ko lokalno thaj nacionalno institucie.

Maškar olende ki lista si thaj o anav taro džiakanutno anavkerdo VD Direktori taro JZP Gerontološko ofiso “13 Noemvri“ i Salija Ljatif Petruševska jekh taro raritetno šefia so avel tari Romani jekhin.Oj ki akaja funkcia sine taro 2017 berš.

O faktoria baši olengoro ikaviba sar so vakergja o Zaev si diferentno, narealizirime kapitalno investicie, na but transparentno butikeriba, narespektiriba o propozalia, kišlo menadžmento thaj aver.

Bašo nesave dži akanutne funkcioneria ka den pe neve bukjarne thana. Ko odova plani ka ovel li akceptirime thaj i Salia Ljatif Petruševska ka džanel pe ko periodi so avela.

I Ursula fon der Lajen si nevo šefi ki Europakiri Komisia

E Europakoro Parlamenti dengje piri vota e Germankake i Ursula fon der Lajen si nevo šefi ki Europakiri Komisia.

Olake piri vota dengje 383 taro 733 sa membria taro Europakoro Parlamenti.
Ko Europakoro parlamenti isi 751 deputatia.

I Fon der Lajen ki piri politikani programa zojrakergja i europakiri perspektiva taro West Balkani

O avutno Presdiento ki Europakiri Komisia i Ursula fon der Lajen ko pire politikane resarina , dokumenti dendo dži ko europakere deputatia anglal te den piri vota , akcentiringja kaj mangel te zojrakerel pire europakere perspektive bašo West Balkani thaj notiringja kaj si importantno te džal pe majodoriga e reformsko procesi ko sasto regioni.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 242 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali