Socijala

O Ministeriumi arakhibaske havljargja akaharin bašo 200 profesionalno askeria

O Ministeriumi arakhibaske editiringja akharin bašo 200 profesionalno askeriatekhuvenkibutikiArmija e RepublikaMakedoniakiri. Ola sarkaagorkerenpiripraktikakašajtekhuvenkibutikolimitirimovakti (4 berša) šajdipajaoleskeremajodorigutnothavdipapobuterdromanumamajbutdžikooleskere 45 beršaphuripa. Maškar o šartiasiem ma te oven phurder taro 25 berša. Kedakakhuvenkibutikadikhelpeemteovelprocentualnoakcepcia primal oleskoroetnikano – nacionalnopreperutniparespektiribaja o kriteriumoa taro profesionalnostemkompetentnost.

 

Pobuterinformaciekoakavalinko: http://www.mod.gov.mk/?objavuvanje=%d1%98%d0%b0%d0%b2%d0%b5%d0%bd-%d0%be%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b7%d0%b0-%d0%bf%d1%80%d0%b8%d0%b5%d0%bc-%d0%bd%d0%b0-200-%d0%bf%d1%80%d0%be%d1%84%d0%b5%d1%81%d0%b8%d0%be%d0%bd%d0%b0%d0%bb%d0%bd&lang=mk

Srbija: Maškar o Roma isieminficirimeem mule taro COVID 19 , amaodovanikastenainteresirinela

O virusi si akate em ki romani jekhin isi inficirime em mule ama odoleske ni jekh na kerela lafi vakeren bašo potkast „ Reagirin“ representoa e romane nacionalno jekhinenge ki Srbia.

Ola vakergje kaj majbut Roma ki Srbia dživdinen ko nahigiensko šartia kote ko pobuteder thana nane ni pani pijbaske, ni struja a ko vakti e pandemiake sine mukhle korkoro pete. Sa dži kote i majterni romani populacia sine len pharipa de oven ki online edukacia soske na sine len fudnavutne šartia em instrumentoa odoleske (internet, tabletia smart telefonia..)

Ko jekh sine baro numero taro o Roma so sebepi i pandemia ačhile bizi buti thaj agezistencia.

Aso nesave naofocoalno informacie ki Srbia isi upreder 500 romane mahale kote so dživdinen opficialno 150.000 Roma a naoficialno si notirime trin droma majbut.

I statistikani operacia gejniba majpalune ko april!

E Europakiri Unia sar šarti čhivgja I statistikani operacia gejniba ko starti kana o Govermenti ka počminel te kerel I procedira bašo khujbe ki EU em akana o kanoni si bičahve ko PŠarlamento ki kanonikani procedura pakjivaja kaj ki Makedonia palo 18 berš ka kerel akaja operacia.Oj udžareč pe kaj akaja statistikani operacia ka ovel majpalune terminoja ko april 2021 berš em odova pučiba sine kotor taro koalicisko kontarakto . I direktori taro Themakoro ofiso baši statistika Apostol Simovski vakerel kaj I institucia si lungo vakti hazri te implementirinel akaja statistikani operacia soske sar so vakergja odova si obligacia mujal o dizutne em primal I them.

– I istatistikani operacia . gejniba si avgo prioriteto tari rig dendo taro Brisel em pakajava kaj o kanoni ko majsiga vakti ka ovel validno ko Parlamento. I implementacia akale statistikane operaciake si benčmark , jali de jure em de fakti te putrel pe o klasteri so si sar jurisdkikcia  ko pregovoria e EU-ea soske ki oleste sar artiklo 18 si I statistika em kotor taro jurisdikcia , a ko akti 23 kote startujnel o pregovaračko proceso vakergja o direktori taro Ofiso baši statistika o Simovski.

Ko sine o Jozef Mengele, popendžardo sar “Angeli meribaske”

O Jozef Mengele (germansko: Josef Mengele16 mart 1911 - 7 fevruari 1979) — si germansko doktori so reslja sar teloanav „Angeli meribaske“  sebepi o aktia so kergja len ko Aušvic em avera konc logoria. Kerel sine eksperimentia upral o manuša em sine le savala sar organiziriba ko logoria: ko gasno komore bičhavgja paše 400.000 manuša, sar em o Adolf Ajman. Biame si ko Ginzburg Bavaria. Sine membro ki V Divizia taro SS ovcia em reslja sastrnalo križo taro avgo em dujto nivelo. Ko Aušvic kerel sine buteder naetilko eksperminetoa. Ov ko desave umalja taro medicina si sebepi ko progresi ki medicina avdive , ama na ko sa eksperimentia taro Mengele sine naučno , sar so si kaj mangel sine te kerel trampa ko kolori taro jakha, kote čhivel sine inekcie taro hemikalie ko jakha taro o čhave , amputacia taro ekstremitetoa , kerel sine operacie (eksperimentoa) upral I godi taro manuša bizi anastezia em aver brutalno operacie.

O Mengele sine o majphureder čhavo ki familia. Oleskoro dat sine industrialco em kergja kompania- firma “Carl Mengele em o čhave” . Sine le panda duj phralja. Prandingja pe duj droma em sine le čhavo anavea Ralf. O aktia taro o rodaripa taro Mengele sine pošukare parvarde em arakhle diferencijaja taro aver logorašia, em na sine ola mukhle ko gasno komore. Kana džal sine te dikhel e čhaven  . subjektoa, ov peste prezentirinel pe sine sar “kako Mengele” em dela len sine gudlimata. Neko taro okola so ačhile dživdie dena pe godi trujal so kerel sine odola bibahtale aktia ov sine em anavekrdo sar “O protektorati Mengele – Manuš so arakhelal len” Ko lil “ Čhave tari jag” isi notacie taro medicinakere eksperimentoa taro Mengele kote so kergja len upral paše 3000 bliznakoja so sine ko konc logori Aušvic ko vakti taro dujto lumiakoro maripa dži ko leskoro tromalipa ko agor e maribaske. Salde 26 paria taro bliznakoa ačhile dživde , em 60 berša palo odova sar čhave so ačhile dživdie taro oleskere medicinsko eksperimentoa em inekcije ola notiringje pe sar ekstra privilegie so sine len ko Aušvic salde so o Mengele sikavgja interes e bliznakonge , em olemgoiri bibaht so sine konsekvenca taro odola rezultatia.

 

Link: https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%88%D0%BE%D0%B7%D0%B5%D1%84_%D0%9C%D0%B5%D0%BD%D0%B3%D0%B5%D0%BB%D0%B5

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 359 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali