Socijala

O govermenti kanonea angja decizia te našti o izvršitelia te blokirinen e sociajlno teleperavel dizutnen

Akala dive sine akceptirime trampa ko Kanoni taro izvršitelia bašo realno situacia em suporto e socijalno teleperavdi kategoria manušaso isi len egzistencionalno rpoblemia , thaj e socialno kategoria grupa dizutne, so nane došale te šaj iranen ple borčia em si len problemi egzistenciaja, na salde personalno numa em olengiri familia.

 

Akale trampencar . saste ka oven tromale taro izvršibe o dizutne so len socialno, aso o love olengiri protektiva  sar socialno siguriteto em socialno siguriteto taro phureder manuša aso o aktia bašo socialno.

 

Dopherdo akale trampencar em tiknjariba o love ko maksimalno moldipa so šaj te ovel olende ikerdo.

-Limitirmo izvršiteli te lel em odova taro  1/3 ko 1/5  tari plata jali penzia
okola persone so isi len prosek plata jali penzia , nadomest taro harči ki akomodacia e personenge emo kola familie so isi len asavke persone em čahve so lena familiarno penzia.
– akava kanoni legarel pe ko startujme da izvršibe taro izvršitelia sar majpovolno kanoni e dizutnenge.

I notacia taro Romni so nokautiringja e komunalno policajka: Khuvgjum la soske parvarav enja muja!

Namangav sine problemia, mangljum te džav mange ama ulo. I policajka paldelaman sine, chidela man sine a sa odova dikhel sine mo nasvalo čhavo, vakerel i Romni so bikinel sine ko kurko em sine phanli em ikloli taro phanlipa.

 

Taro odova so bikinava ko kurko parvarav enja muja, rm i sasti familia. I policajka premal mande sine sar te sium majbaro kriminalco, pa me na mudargjum nekaste te ovel oj premal mande asavki , Khuvel man sine em gurinel man sine angleder mo čhavo. Kalilo mange anglal o jakha em khuvgjum la.

 

Akale lafencar vakergja pli verzia I Sadija Durmiš (37) so sine ko centri e samake so khuvgja e komunalno policajka e A.M. ko kurko ko Beograd.

 

I policajka legardi sine ko hospoitali a oj palo incidenti sine phanli.

Oj palo duj dive phanlipa sine mukhli.

 

Namangav sine problemia mangav sine te džav amnge ama ake ulo. Braningjum man. O komunalno policajcia sine nasilno. Darandiljum em khuvgjum. Chidingjum te džav mange , pelo mange lošno onesvestingjum man, em kana pharavgjum me jakha dikhljum kaj sium phanli.

 

Oj vakerel kaj 19 berša bikinel ko kurke em nikana na sine lake asavko incidenti.

O čhavo darandilo em rovel sine, Oj bikinibajak parvarel i familia. O Rom lakoro nakerel buti, Em i roba lele latar.

O Roma ujrana ki veš

O slovensko recepti sar te faisalkeren o etnikane pučiba : Sebepi I natolerancia o dizutne taro Ambrusa mujal olengere komšie o Roma, o slovesko Govermenti arakhlja “solucia” te deportirinel e Romen ko ekstra logoro -  kampo.

 

Arakhlaj salde “forma” sar šaj I bilačhi konotacia maškar o Roma em o Slovencia  nakhle I simantra “ ksenofobia”.taro bičhavde daravina taro dizutne. O Roma taro prie barake tari I romani mahala ko Ambrusia akana si legarde ko kampo.

 

Odova sine karana o slovensko ombdusmano manušikane hakoenge o Matijaž Hanžek te okarakterizirinel akava akti taro govermenti sar“ agor jekhe jurisdikciakere themake”


Ko avgo konflikto ko than Ambrusi so si salcde ko jekvaš drumo maškar I Ljubljana thaj Novo Mesto alo ko nakhlo kurko kana margje pe jekh gadžo em Rom. O holjame gadže tayro Ambrusi našti sine pobuter te “toleririnen” e Romen taro Čahvorikano gave m angje decizia te maren pe olencar odolea so thargje jek vordon. Te šaj te ovel panda pobaro revanši ola thargje em jekh Baraka ki romani mahala.

 

O Roma darandile em ni jekh na dengja len suporto ni o lokalno mujaljagakiri keipa na alit e ačhaven o “naromane ambicie” , o Roma našle ki paše veš kaj sebepi “etnikani natolerancia” na amngle te iranen pe.

 

Ola sine 35 džene maškar so but čhave em džuvlja palo pandž dive phiren sine ki veš. Kone isi em ričina – meče. Olengoro iraniba khere nakhlja bizo sukcesi sebepi I holi taro gadže ki Ambrusia so phravde vakeren sine kaj ka mudaren olen.

 

Odoja rat palo nasukcesialo iraniba e Romengoro sikavgje ko TV denge informacia ki jekh rog 500 holjame gadže, a avere rigatar 30 daravutne Roma . Maškar sine kordoni taro 200 policajcoa!


Kana I slovensko politikani garniture kergja “orginalno propozalo” o Roma te dislocirinen pee m tearakhel pe lenge nevi lokacia.

 

 “O faisali sine kaj o ministeri e policiakoro Dragutin Mate  kergja o duj roga te oven bahtale, a o bibahtale Roma na sine len aver opcia. O Roma taro Ambrusia akana si ko Centro migrantenge ki Postojna.

Uprede 450 Romane čhave taro familie socialno rizikoa tromalde si tari participacia te pukjinen ko gradinke

Upreder 450 Romane čhave , kaskere familie si telal socialno riziko si tromalde te pukjinen participacia ko gardinke ko pervazia taro blok . dotacie ko komune so resen taro Ministeriumi baši sociala.

Satratoa taro Decembro 2018 berš o Ministeriumi baši sociala sistemsko faisalkerel I inkluzia e Romengiri konektiribaja ko jekhina taro lokalno legaripa sar kotor taro target plani ko Nacionalno strategia e Romenge 2014-2020.

O angloedukaciakoro preceso e čhavenge si fudna bašo majodorigutne edukacia sako individuake em odoleske o MTSР ko akala nakhle duj berša kerel zoraleste buti ki akaja problematika.

Investirime si ko 43 gradine, thaj zojrakeren pe o kapacitetoa em profesionalno kometencie ko edukatoria em pedagogia prekal diferentno programe em bajrona olengere plate. Salde ko thavdipa persi beršeske o plate taro bukjarne ko akala institucie barile 26 % vakeren taro Ministeriumi baši sociala.

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 64 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

Golden Wheel - Entry Application Form

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali