Eksluzivno neveberšeskoro intervju e Zoran Dimov, Prezidento an o IRU thaj Koordinatori e Netvrokoske bašo sistemsko thaj savakteskere faisalia e Romane jekhinake an i Utarali Makedonia

„Vakti si te čhinavel pe o moderno genocide upral o Roma”

Ko piro rezime baši džiakanutni situacia e Romencar sar ki Utarali makedonoia , agjaar thaj ko Paščimalo Balkani , Europa thaj an I lumia o IRU president o Zoran Dimov ko jekh thaj koordinatori e netvrokoske bašo savaketskere thaj sistemsko faisalia ko piro lafikeriba e nakhle periodeske ko agor taro 2022 berš pootencirinela o zaruripa taro transparentno butikeriba ko dende love thaj majseriozno akcepcia ko faisalkeriba e problemenge taro Sinti thaj Roma sar majbaro minjoriteto an I Europa thaj I lumia O fakti e probelmoske dikhel le em andere ko Roma thaj ko avrutne da faktia . O politike so legarena pe prekal o Dimov na dikhel nesavo optimistikano avutnipa e Roomenge.

Roma Times: „Sar notirinens o nakhlo 2022 berš kana si ko pučiba o Sinti thaj o Roma ko pervazia e Europake thaj e lumiake?

• „Ka sa mire mitingoa thaj diskusie e uče europakere thaj internacionalno institucionalno faktoria ki situacia e Romencar an i Ukraina thaj aver krizno regionia trujal dende lafia na resle aver konkretno napi. Odoleske miri konkluzia si kaj majodoriga džala o „moderno genocido upral o Roma“

Zoran Dimov: „Šaj te vakerav kaj akava da 2022 berš si panda jekh našavdo berš kana si ko pučiba faisali e romane problemenge, Faktea savo tretmano si e Romen  ko vakti tari Covid pandemia kote ikljile sa o anomalie thaj nadiverzitetia ki implementacia e krizno napenge thsj protokolia ki protektibsa e dizutnenge thsj ssr si implementirime ko thana kote dživdinena sine o Roma em o romane mahale na sine jekh a jekh tretmano ki implementacia e protokolenge taro sa o aspektoa,  odola aspektia si: satstipaskere tretmanoa, testiribam vakcinacia, deiba protektivengere higiensko artikloa thaj aver. Ola implementirime sine dži nekote numa salde suportoa taro aktiviteto tari nesavi romano NGO jali asociacia. Akana ko akava 2022 berš dikhaja kaj nakhel panda jekh pharo berš. Odova notirinava taro ekonomsko aspekto thaj dopherdo o konflikti an i Ukraina so kerela bare problemoia ki Romani da jekhin, Džanaja okoja migrantsko kriza tari Ukraina sakodiveseskere bombardiriba informaciencar ko na jekh a jekh tretmanoi thaj ko našutne Roma tari ko centria našutnenge tari Ukraina. Odoova dikhlju, em me korkoro sar IRU Presidento kote sine man savala te dikhav sa odova personalno da. Ko mlo dromaripa ko odola thema kote sine centroa e našutnenge tari Ukraina  an i Čehia, Polska, Slovakia, Ungaria thaj aver dikhljum sar si i situacia, I sevdža upral o Roma soj tari Ukraina thaj o aver taro pašutne thema ko krizno regiobi sar so si o Roma tari Rusko federacia, Moldavia , Belorusia thaj o baltičko thema , arakhen pe sine humanitarno katastrofaja. Odova đaj vakerava soske sine man but dromaripa thaj kerde mitingoa uče europakere reprezetetoncatr em lideria thaj mire sugestia dži olende so si notirime sar so si ko Europakoro parlamento, Europakiri Komisia, Europakoro konsilo, ko mitingoa taro OSCE thaj aver elevantno internacionalno instiztucie thaj organiyacie.

 Odothe vakerav sine sa okova so dikhava em džanava so ovela e Romencar taro odola regionia thaj sar valjani te del pe suporto akale Romenge te šaj amortizirinel pe i ekonomsko situacia akale Romenge . Ko sa akala mitingoa thaj dialogoa trujal salde dende lafia konkretno nane kerdo khanči, odoleske miri konkluzia si kaj panda isi „moderno genocido upral o Roma“

Roma Times: „Prekal tumaro džanlipa sar si i situacia e Romencar taro regiono e Paščimale Balkanske?

• „Ko Balkani panda khandela o baruti taro konfliktoa taro 1990 berša, a akana o majneve tenzie an o Kosovo , odova baruti sar palem te počminel te thabljol „

Zoran Dimov: „Mli konkluzia si kaj i situacia e Romencar thaj taro akava da regiono nane lačhi. Fakti si kaj me da preperav ko akava  regioni em džanav but šukar akaja situacia . I ekonomsko thaj energetsko kriza si jekh atro šerutne faktoria ko na jekh a jekh tretmano  so isi ko Roma.  I sakodiveseskiri inflacia keren panda pobare ekonomsko thaj socialno diferemcie so keren but bilačhipa ko standardoi a majbut ki majtelelepravdi jrekhin a odova si i Romani.

Upral sa ko balkani panda khandela o baruti so thabilo ko konfliktoa tatrp 1990 berpa em akana o majneve tenzie ko Kosovoa sar palem te thabljol, Džanaja savo si o epilogo taro odola konfliktoa ko 90 to berša kana baro numero omane famile egzodusiringje pire familiencar em te mukhen pire khera. Odoleske da sekirime sium sa akava akana so obvel ko kosovo ma te ovel jekh a jekh scenario em palem o Roma so ačhile ko tikno mnumero te oven „kolateralno zijani“ te ikljon špeske savakteske, A džanlipaja sar džana o bukja šaj lokheste ko odova „Kosovakoro haosi“ ni jekh taro europakere  lideria ka del pe i godi upral o Roma te šaj keren protektiba, Darava kaj palem ka oven mukhle korkoro.

Roma Times: „Ko IRU si tumen em vicepresidentoia taro pobuter regionia an i lumia, Sar si i  situacia ko odola regioonia e Romencar?

• „Ko Brasil isi notacie taro “eliminacia“ thsaj limitirimo avipa e Romenge majbut e čhavenge dži ko sastipaskoro tretmani thaj vakcinacia, isi ko jekh notacie ko na jekh a jekh tretmani e brazilsko policijake upral i Romani jekhinko buteder aktia.„

Zoran Dimov: „Ki korkoro organizacisko hierarhia taro IRU jakh tari importantno rolje isi e Vicepresidenten taro IRU sso si čhivde aso regionalno modaliteto, Isi amen vicepresidentia tari Utarali Amerika, South Amerika, Afrika, Azia, Indisko regioni, Saustralia  a ko jekh desave europakere regionia sar so si Rusko federacia, Skandinavia, Pribaltičko thema.

Taro amare koordinativno kontaktoa thaj aktivitetoa avaja dži ki konkluzia baši situacia e Romencar ko odola regionoa thaj nane khanči majdiferentno ki situacia e Sinti thaj Roma odori da, O egzamplo prekal o raportia taro amare viceprezidentoa sar so si i South Amerika, thaj i Elisa Kosta oolakere notaciencar džanaja e problemenge tari Roma an o Brasili.

Ko Brasil isi notacie taro “eliminacia“ thsaj limitirimo avipa e Romenge majbut e čhavenge dži ko sastipaskoro tretmani  thaj vakcinacia, isi ko jekh notacie ko na jekh a jekh tretmani e brazilsko policijake upral i Romani jekhinko buteder aktia. Trbul te liparav thaj o agorutno incidenti so sine an i Grcia  tari rig e policiake kote si mudardo jekh 16 beršengoro Rom an o Solun ki policiakiri racia . Amen sar IRU si amen reakcia akaleske thaj bičhavgjam protestbo liloro dži ki Grciakiri ambasada ankate an o Skopje te džana so i buti thaj o akti te legarel pe putarde thaj transparentno ., Udžarel pe difinitivno andi decizia taro kriso em te na kergja pe i deciziasar so trubul prekal odola kanonia amen sar IRU ka dža majodoriga em ka rooda o čačipa ko Strazbur ko Kriso manušikane niamenge da.

Roma Tajms: „Tumen sar IRU ko so ka fokusirinen pe ko akava 2023 berš„

• „Ko akava 2023 berš o fokusi si kaj o IRU ka sikavel i realizacia tari inicijativa formiriba Romano Investicisko Fondo – Asceleratori. Odoleske o hzrkeriba si ko agor thaj akava ka startujnel ko 2023 berš thaj udžarela pe te putrel pe o ofiso taro RIF„

Zoran Dimov: „O IRU sar seriozno internacionalno organizacia legarel prioritetoa ko sa oo segmentoa taro sasoitnikano dživdipa amare naciake , Odova havrel pe sar aktivitetoa  em ko umalja taro maripa mujal i diskriminacia, segregacia , anti romani hoš , respektiribe o manušikane hakoa, a ko jekh em o punktoa tari ekonomia, sociala, sastipe, edukacia, kultura, terne. Ki akaja 2023 berš o IRU ka reprezentirinel piri inicijativa vash realizacia formiribe Romano Investicisko Fondo – Asceleratori. Ko odova o hazrkeriba si paše ko agor thaj ko starto taro 2023 berš udžarela pe te profunkcionirinel o ofiso taro RIF . Akava ka anel prosperiteto an i ekonomia em zor ko Roma thaj aktivno leiba than ko biznis sektori. Pakaja ko sukcesiali thaj lungoberšengoro aktiviteti . Si amen sa o garancie thaj faktoria sar suporto taro pubuter europakere thaj internacionalno institucie vash leskiri sukcesiali realizacia.

Roma Times: „Te irana amen ko akala umalja. Tu sian em koordinatori e Netvorkooske taro sistemsko thaj savakteskere faisalia e Romane jekhinake an i R. Utarali Makedonia. So sine o aktiviteto ko nakhlo berš thaj so si akana sar plano an o 2023 berš?

• „Trubul te phenav miro kotorvalo bičalipa taro hulavde love so si bapo proektoa thaj odothar trubul te phenav kaj panda isi amende akate jekh Kulturakoro genocido upral o Roma an i amari them.„

Zoran Dimov: „Me sar Koordinatori e Netvorkoske vash sistemsko thaj savakteskere faisalia barabutne amare aver membrencar so si ko Netvorko taro Romano NGO sektori o berš so nakhela šaj te vakera i Romani jekhin šaj sine  te ovel panda majbut ekceptirime tari amari them  ko pobuter segmentoa. Amen ko nakhlo periodo sar Netvorko barabutne amare membroncar sar so si o Samet Skenderi, Šenaj Osmanov, thaj o avera kergjam zori amen o Roma te ova majperceprime an i them. Trubul te vakerav kaj amen sar Netvorko baro suporto institucionalno dengja amen o deputato i Ljatifa Šikovska  kote preksl olate dengjem duj deklaracie . Ko jekh sine amen rodaripa te ovel amren mitingosa e ministerencar numa taro odova aspekto nesar sar te siam sine bisterde olendar. Trujal o deputati Ljatifa Šikovska vash amaro aktiviteti baro nais keraja thaj e konsiliare vash Romani inkluzia an o Kabineto ko premieri o Elvis Memeti thaj ko jekh o themakere konsiliarea ko Ministeriumi baši Jurisdikcia o Muhamed Toči

Odova kergje le kana notirina sine importantno divesa e Romane jekhinake sar so si 8 Aprili, 2 Avgusti thaj 5 Novembro ko aktivno leiba than ko diferentno incijative thaj akciono palnoa tari rig e Govermentoske thaj Parlamentoske . Trubl te phenav kaj sium bičalo taro hulavipa love ko proektoa so sine hulavde e Romane NGO, asociacie thaj Khedipa thaj mirii nonstatacia si kaj isi panda Kulturakoro genocido upral o Roma an i amri them. Odoleske bičhavaja da mesažo te čhoinavel pe odoja praktika thaj te chidel ko majšukar drumo. Em ko agoor kamav ko miro anav thaj ko anbav e >netvokoske te mangav sa e dizutnenge bizi diferenca savo etnikumi thaj religia  preperel bahtale neveberšeskere thaj kreluneskere divesa vash sukcesiali em berekjetno 2023 berp savorenge.

Zoran Dimov, Prezidento an o IRU thaj Koordinatori e Netvrokoske bašo sistemsko thaj savakteskere faisalia e Romane jekhinake an i Utarali Makedonia

Inicijativa bashi romani dzuvli ki komuna Shuto Orizari thaj I o khedipe Hera ikalgje duj publikacije bashi bashi romani khedin akcenteja bashi romani dzuvli thaj o sakovadiveskoro problemija majbuter bashi sastipaskere problemija.

Jek taro publikacija si sistemsko predizvikija ko romanja ka anibe sastipaskere thaj socijalna nijamija kerdo sar studija ko chipote tari buti taro servisi bashi nijamali arka ki komuna Shuto Orizari

Ki akaja publikacija isi 8 chipote kote so nishankerde akala organizacije koleja so khuvgjepe I romani dzuvli thaj si notikerde tari rig tari hera thaj inicijativa bashi romani dzuvli Shuto Orizari.

Ko agorutne desh bersha Inicijativa bashi romani dzuvli Shuto Orizari ki khedin e Heraja kerela sine sakova bersh kartichke bashi ocenka taro keriba buti bashi reproduktivno sastipe bashi romani dzuvli ki akaja komuna. Akava bersh akala organizacije ikalgje publikacije anavkerdi 10 bersh komparativna anaiza kori o khujba thaj servisija bashi seksulano thaj reproduktivno sastipe ko romane dzuvlja taro Shuto Orizari

Akala duj analize I kerde ko pervazija tarosolduj khedipe hera thaj inicijativa bashi romane dzuvlja Shuto Orizari finasitime tari fondacija pravdo amalipe Makedonija

O analize shaj arakenalen ko lengere veb riga thaj ko thana tari inicijativa bashi romane dzuvlja so arajkelape ki ambulanta ko Shuto Orizari ko centari SAKAM DA ZNAM  sar te akate shaj arakena pobueter servisija save so kerena akala organizacije bashi bajraribe taro romane dzuvljakoro standard thja e romane khedimakoro ko Shuto Orizari thaj ko Skopje.

Link: https://24vakti.mk/inicijativa-bashi-nijamija-e-dzuvlengere-shuto-orizari-ikalgje-duj-publikacie-bashi-romani-dzuvli/

Youtube: